V mesecu juliju 2023 se je pričela 1. faza del na oltarju sv. Sebastjana, ki je tudi očem vidna - odstranjevanje okraskov in kipov.

Še nekaj fotografij, ki samo dokazujejo kako nujno se je bilo odločiti za restavriranje tega oltarja, ki je po do sedaj zbranih in ugotovljenih podatkih najstarejši v naši župnijski cerkvi.

 Hvala dr. Andreji Padovnik in g. Leandru Zelenko za današnje delo. Jutri nadaljujemo...

Zaključili smo z odstranjevanjem stvari z oltarja. Sedaj oltar izgleda nekoliko pusto.

Hvala ekipi: Janu Brezniku, Luku Brezniku, Mateju Rokavcu, Sašu Klajnošek Perko, Branku Senekoviču, Leandru Zelenku, Urški Padovnik in dr. Andreji Padovnik.

Sedaj so pa pred nami naslednji koraki obnove.

Hvala vsem za pomoč, hvala vsem za molitveno podporo in hvala vsem tudi za materialne darove, da dela lahko tečejo...

Več fotografij si lahko ogledate TUKAJ.

Cerkev sv. Lenarta v Slovenskih goricah je poznogotska stavba z eno ladjo iz prve polovice 16. stoletja. Glede na najdene vire in polemike o časovni umestitvi nastanka severne in južne kapele v cerkvi sta bili kapeli verjetno prizidani v začetku 18. stoletja. V Mlinaričevih vizitacijskih zapisnikih iz leta 1739 o inventarju cerkve sv. Lenarta najdemo omembo petih oltarjev, posvečenih sv. Lenartu, sv. Florijanu, sv. Janezu Krstniku, Blaženi Devici Mariji in sv. Sebastijanu. Med letoma 1739 in 1778 so bili glavni oltar in oba stranska oltarja (sv. Lenarta, sv. Florijana, sv. Janeza Krstnika) zamenjani, zato lahko upravičeno trdimo, da je oltar sv. Sebastijana eden od najstarejših oltarjev v cerkvi sv. Lenarta.

Rezultati sondiranja so pokazali, da je bil oltar v preteklosti predelan in večkrat preslikan in da je največ barvnih plasti na arhitekturnih delih oltarja: stebrih, podstavkih, prekladi, prekladnem pomolu, mejnem profilu in arhitekturnem ozadju, medtem ko je na kapitelih, bazah stebrov in ornamentiki prisoten samo en kovinski sloj. Predvidevamo, da so ob zadnji obnovi na bazah in kapitelih odstranili vse plasti in jih na novo pozlatili.

Razlika v številu barvnih plasti se pojavi prav tako na poslikanih lesenih kipih. Največ barvnih plasti ima kip sv. Sebastijana. Najmanj barvnih slojev imajo kipi sv. Neže, sv. Apolonije in sv. Cirila in Metoda. Po številu barvnih plasti lahko sklepamo, da so bili kipi dodani v različnih obdobjih ali da so bili v preteklih obnovah temeljito očiščeni oziroma so bile odstranjene starejše plasti.

Na oltarju v atiki je slika na platnu, ki ni napeta na lasten lesen podokvir, ampak so jo verjetno zaradi predelave oltarja pritrdili na okvir oltarne arhitekture z žeblji, ki so vidni na licu slike.

Do sedaj rezultati raziskav kažejo, da je bil oltar vsaj petkrat obnovljen, kar se ujema z znano literaturo. Raziskave so ključnega pomena za ohranjanje del kulturne dediščine, saj je obravnavani spomenik del cerkvene opreme, ki je v uporabi in tako podvržen propadanju, zato so ti predmeti pogosto bili in so še predmet obnov in rekonstrukcij.