Sv.Lenart.jpg

Misel

Bog ravna z nami kakor z otroki: nas razume, nam odpušča, nas objame, nas ljubi tudi takrat, ko naredimo napako.

papež Frančišek

SEDEM KORAKOV DO SREČE

 7 TEDENSKI SEMINAR ZA IZLITJE SVETEGA DUHA

11. februarja – 25. marca 2013

 

  Prenova v Duhu v Lenartu je pripravila 7 zaporednih ponedeljkov seminar za izlitje Svetega Duha, kar pomeni izobraževanje v smislu, osmisliti življenje, se na duhovnem področju preizkusiti, ali smo dovolj močni v veri, upanju, hoji za Jezusom Kristusom, ki je naš Odrešenik, Rešitelj, Zdravitelj, Kralj naših src, .....

Povabili smo različne goste. Že če pogledamo naslove predavanj, vidimo konkretne korake:

 »Jezus živi!« (Cvetka in Janez Ajd)                              1. korak: VERUJ, JEZUS ŽIVI

»Jezus je Odrešenik.« (Robert Brest)                            2. korak: VERUJ, JEZUS JE ODREŠENIK

»Priprava na spreobrnjenje.«  (Krizostom Komar)           3. korak: PRIPRAVI SRCE

»Obhajanje spreobrnjenja.« (Janja Bernard Korpar)        4. korak: SPREOBRNI SE

»O darovih Svetega duha.« (Ciril Čus)                          5. korak: KLIČI SVETEGA DUHA

»Molitev za izlitje Svetega Duha.« (Toni Kmet)              6. korak: PREJMI SVETEGA DUHA

»Kako naprej?« (Cvetka in Janez Ajd)                          7. korak: VSTOPI V NOVO ŽIVLJENJE

 

  Pričevanja, predavanja, slavljenje, osebna spoved, molitev za osvoboditev in notranje ozdravljenje, izlitje Svetega Duha ….. vse to nam je zelo pomagalo in nas krepilo, nas povezovalo, kjer smo s pomočjo Sv. Duha in molitvijo uspeli pripeljati seminar do zaključka, ki je vsem pustil sledi, ki nam bodo pomagale premagovati ovire v današnjem, realnem življenju, ki ni nič prizanesljiv, saj se moramo zelo truditi, da ostanemo na pravi poti, na poti za Jezusom, ki je naš Odrešenik, saj je za spravo za naše grehe, šel na križ za nas, prelil kri za nas, kar je težko razumljivo, saj danes ne bi noben tega naredil, kar je Jezus Kristus za nas storil, ker nas ima neizmerno rad in nas vedno čaka z odprtimi rokami, trka na naša srca, a mi mu vedno ne odpremo, ker se tega sramujemo; (ja, ... kaj bo pa sosed rekel, ta je že pravi fanatik, pa samo o tem še govori, stalno je pri maši, pa udeležuje se nekih čudnih srečanj, čisto se mu je zmešalo, ….. ).

Naš Gospod Jezus Kristus se nam ne bo nikoli vsiljeval, on pravi:»Glej stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu… » (Raz. 3, 20)

 Kar je zelo pomembno in se nas je še posebej dotaknilo, je tudi to, če postaviš Boga na prvo mesto, kar je tudi sam Jezus Kristus, je vse ostalo na pravem mestu. V življenju moraš zaupati Gospodu, ker nam obljublja, da se bodo zgodile čudovite stvari:»Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo in kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.« (1 Kor. 2, 9) In to se je tudi na našem srečanju zgodilo, mnogo ozdravljenj, čudežev, saj Jezus deluje tudi v današnjem času, samo zaupati in verjeti moramo v to.

 Naš Gospod Jezus Kristus nas ne bo nikoli zapustil, pa tudi če smo še tako veliki grešniki, vsakega bo sprejel, vesel je vsake spreobrnjene duše, kajti on je sama ljubezen, ljubezen, ki je večja od človeške ljubezni, ljubezen, ki jo da lahko le on in na katerega lahko nasloni glavo vsak, ki je tega potreben.

Kdo je tisti, ki danes ne potrebuje duhovne hrane, v tem egoističnem, tekmovalnem svetu? Vse bolj smo nezadovoljni, pa imamo vse, vsega v izobilju, le ljubezni in sočutja do bližnjega ne, ker se preveč ženemo za blagostanje, smo preveč zaposleni sami s sabo in s svojimi problemi, duhovnosti pa več ni. Zato rabimo Božjo ljubezen, rabimo nekoga, ki mu lahko zaupamo vse svoje skrbi in vemo,da nas bo razumel in nam pomagal iz naših stisk.»Bolje se je zatekati h Gospodu, kakor zaupati v človeka.« (Psalm 118, 8)

Gospod pravi vsakemu izmed nas:»Kaj hočeš, da ti storim?« (Lk 18, 41)

 Posebej, kar še moram izpostaviti je, zahvala. Premalo se zahvaljujemo, za vse kar imamo. Zahvala je dvakratna prošnja. Na tem seminarju nam je Jezus Kristus Odrešenik podaril mnogo karizem, …. »Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljenja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.« (1 Kor. 12, 4-11)Na nas pa je, kako jih bomo izkoristili.

 Spoznali smo, da pot ni lahka, kar smo tudi vedeli; ko hodiš za Jezusom, postaja pot trnova, vendar s pomočjo njega, lahko premagamo vse:»Vse premorem v njem, ki mi daje moč.« (Flp. 4, 13) In vedno moramo biti pripravljeni preobražati svoj um, kar je najtežje, rajši bi druge spreminjali. Kot pravi pesem:»Znova se lahko rodiš, znova vse lahko začneš, ko preteklost zapustiš in odpraviš se na pot, Jezus s tabo bo povsod! …. »

»Jezus, vate zaupam!«

                                                                           Tea Rojs-Dominko  

 

 

PODROBNEJŠA PREDSTAVITEV POSAMEZNEGA SREČANJA

  

1. srečanje – JEZUS ŽIVI!

V lenarški župniji se je sredi februarja začel seminar Priprave na izlitje Svetega Duha, ki ga je pripravilo molitveno občestvo Sv. Lenart. Seminar je potekal sedem zaporednih ponedeljkov in je pomemben za poglobitev vere pri starejših članih ter spodbuda za nove člane.

Gosta prvega srečanja sta bila zakonca Cvetka in Janez Ajd. Po slavljenju s pesmijo, molitvijo, zahvalami in prošnjami pred Najsvetejšim, sta zakonca pričevala, kakšno mesto ima Jezus v njunem življenju. Kot vsi ljudje, sta imela probleme v življenju. Njuna vera je bila tradicionalna in ni bilo osebnega odnosa z Bogom. V veliko pomoč je bila molitvena skupina, v katero sta vključena že 20 let. Velikega pomena je poznavanje Božje besede.

Jezus je obljubil prihod Sv. Duha. Še apostoli tega niso dobro razumeli, zato je nastala panika ob Jezusovi smrti. Obljubil je, da bo poslal Sv. Duha, ki nas bo učil, da bomo spoznali, da je Jezus živ. Milost je, da kličemo Sv. Duha in preko njega spoznavamo, da Jezus živi tudi danes. Prvi mučenec Sv. Štefan je bil ognjevita priča. Imel je moč in milost odpuščanja, ko so ga kamenjali – zaklical je z močnim glasom:«Gospod, ne prištevaj jim tega greha!«

Jezus spreminja naša življenja in prinaša mir v naše srce. Gospod deluje tudi danes, nas ozdravlja, osvobaja in odrešuje. Hoja za Kristusom ni lahka, z Njim pa je vse lažje. Danes je Jezus živ in navzoč na različne načine. Poznamo ga lahko v božji besedi. Sveto pismo je od Boga navdihnjeno, je živa beseda, hrana za življenje, v njem najdemo rešitev za vsako težavo. Piše npr. Ne bojte se...Ne sodite, da ne boste sojeni!

Jezus je navzoč v občestvu, v molitveni skupini, ko se zbiramo v Njegovem imenu. Obljublja nam: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« Jezus je navzoč v sveti evharistiji. Ko zaužijemo živega Jezusa, On živi v nas, v našem srcu. Jezusa prepoznamo tudi v notranjih vzgibih, sanjah, videnjih. Te pojave je potreno previdno presojati z razločevanjem duhov. Zadnji način, ki pa je najpomembnejši, je Jezusava navzočnost v drugih, v bratih in sestrah. Brez ljubezni do bližnjega ne moremo odkriti Jezusa ne v božji besedi ne v občestvu ne v evharistiji.

Vsi mi smo priče, da Jezus živi. Boga namreč ni nihče videl, vidimo pa Njegova dela v vsakem in v vseh. Ni pa dovolj, da to resnico oznanjamo, treba jo je živeti. Vsi moramo biti pričevalci tega, kar On stori v naših življenjih! Bog je ljubezen!

Milena Grabušnik

 

2. srečanje – JEZUS JE ODREŠENIK

Predavanje je vodil župnik Robert Brest.

 1

 Odrešenje je v Jezusu, kot nam že sam naslov pove. To je osvoboditev od vsega, kar nas zasužnjuje, kar nas zapira v temo greha; reši nas tudi duhovnih sovražnikov, nasprotnih sil, ki se neprestano bojujejo proti vsemu resničnemu, pravemu, dobremu. Naposled pa je odrešenje notranje ozdravljenje, zlasti ozdravljenje srca, kajti na koncu koncev »vse hudobije prihajajo od znotraj« (Mr 7, 21-23).

Tudi v Apostolskih delih beremo, kjer sv. Peter v moči Svetega Duha prepričljivo govori o Jezusovem imenu: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje lahko rešili.« (Apd 4, 12)

Apostol Janez nam tudi pravi: »Pišem vam, otroci: Zaradi njegovega imena so vam grehi odpuščeni.« (1 Jn 2,12)

Prikaz Jezusovega življenja od rojstva do smrti; zakaj vse to piše v Svetem pismu? Jezus je hotel vstopiti v vsako našo situacijo. Bog nas odrešuje, vsak dan prejemaš milost za milost, na koncu nas odrešuje tudi od smrti. To je skrivnost ljubezni, ki jo bomo razumeli šele v nebesih.

Kaj pravzaprav pomeni: Jezus odrešuje?

Odrešeni smo bili pri krstu, vendar to ni dovolj, evangelij pravi, da je odrešenje, kakor gorčično zrno, gre za rast, obstajajo stopnje, čez katere je potrebno stopiti, da pridemo do popolne svobode, kot božjih otroci.

Poznamo štiri osvoboditve , ki jih daje Jezus:

  • Jezus odrešuje od smrti,
  • odpušča grehe,
  • ozdravlja vse vrste bolezni,
  • osvobaja od napadov hudega duha.

Omenimo lahko štiri odlomke evangelija, ki prikazujejo Jezusa pri njegovem odrešenjskem delu:

  1. Lazarjevo obujenje (Jn 11, 17-27). Jezus premaga smrt, ker je vstajenje in življenje. Ali me ta vesela novica razveseli in vzbudi v meni hvaležnost?
  2. Prilika o izgubljeni ovci (Lk 15, 3-7). Že sedaj moramo imeti dober odnos z Bogom in bližnjim, to pomeni, da živimo v ljubezni do Očeta, bratov in sester.
  3. »In vsi, ki so se ga dotaknili, so ozdraveli« (Mr 6, 53-56). Ko torej govorimo o ozdravljenju, moramo tudi poudariti notranje ozdravljenje. Jezus ne ozdravlja teles ločeno od odpuščanja grehov in notranjega ozdravljenja.
  4. Jezus izžene hudega duha iz deklice (Mr 7, 24-30). Jezus se med javnim delovanjem vedno bojuje proti silam teme, npr. v puščavi premaga Satana.

Tu nam je gospod župnik R. Brest povedal eno zanimivo prispodobo.

Župnik gre po vasi in vidi, kako hudič sedi in nič ne dela. Pa ga vpraša župnik: »Ali res nimaš nič za delat?« Hudič mu odgovori: »Ne, ljudje vse naredijo namesto mene.«

Naj zaključim: Odrešenje v Jezusu Kristusu je delo Sv. Duha, ki ima poslanstvo, da v vsakem izmed nas oblikuje Jezusovo podobo. Gre torej za to, da mu to dopustimo, da sprejmemo postopno umiranje starega človeka in pustimo rasti novemu.

»Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Lk 19, 10).

Tea Rojs-Dominko

 

3. srečanje

Naš današnji gost je bil pater Krizostom Komar iz frančiškanske cerkve Maribor.

P2255092

Duhovnik je že petnajst let. V karizmatični prenovi pa že osemnajst let. Tako da nas je s svojimi bogatimi izkušnjami obogatil.

Molitev je božji dar, če se združimo v molitveni skupini, duhovni tok prenove v duhu. Veliki blagoslov nam daje redno prebiranje Svetega pisma in molitev. Ko prideš v stik z živim Jezusom, potem molitev ni več napor, ampak postane žeja po njem. Bog nam veliko daje, od nas pa je odvisno, kaj s tem naredimo. Tak seminar od nas zahteva, da se spreobrnemo. Če molimo zase, da bi se spreobrnili bomo lažje razumeli druge. Biti moramo ponižni. Nikakor pa ne smemo ljudi, ki ne verujejo, na silo spreobračati, ampak jim lahko kažemo lep vzgled s svojim življenjem. Ker nam je od Boga veliko dano, se bo od nas tudi veliko terjalo.

Jezus je napovedal, da bo prinesel sovraštvo na svet. V pomoč pa nam je poslal Svetega Duha. Duhovnikom je dal oblast, da izganjajo hude duhove. Čudeži se niso dogajali samo nekoč, ampak se še dogajajo tudi danes. Bog nam daje obilo milosti, na nas pa je, koliko smo je pripravljeni sprejeti. Kristjani smo dobili zakramente: bolniško maziljenje, sveto spoved in evharistijo. Statistika pa govori, da je malo ljudi maziljenih pred svojo smrtjo. Maziljenje je zelo pomembno tudi za bolnike, da lažje prenašajo svojo bolezen, pred operacijami in nosečnicam pred porodom, za lažji porod.

Zakrament svete spovedi je posebna milost, kjer nas Bog že na nek način očiščuje in ozdravlja. V Sloveniji je največje romarsko središče Brezje, pri Mariji, kjer se tudi opravi največ zakramenta svete spovedi.

Zelo dragocen je zakrament sv. Evharistije. Pri sveti maši se nam odpuščajo tudi mali grehi. Za večje pa moramo k spovedi, priporoča se enkrat na mesec ali tudi več, če je potrebno. Človek brez molitve ne more preživeti. Moramo imeti osebni odnos z Bogom.

Ta pot spreobrnjenja bo lažja, če se mu damo na razpolago. Bog prosim te, da narediš tako kot ti želiš.

                                                   Marija Berlič

 

4. srečanje

Na to srečanje bi naj prišli v božji milosti, se pravi v tednu pred tem je bilo potrebno opraviti sveto spoved. Gostja večera je bila ga. Janja Korpar Bernard.

3

Preden smo začeli slaviti Gospoda pred Najsvetejšim, nas je gostja povabila naj med slavljenjem v tihoti vprašamo Jezusa, kaj je tista ovira, ki nas blokira v odnosu med Jezusom in nami. Tako sem prosila Jezusa naj mi pove oz. pokaže, kje je ta ovira, blokada.

Po prebranem odlomku iz Svetega pisma o izgubljeni ovci (Lk 15, 1-7) sem spoznala, da sem tudi jaz »izgubljena ovca«, ki potrebujem spreobrnjenje. Za spreobrnenje je najprej potrebna dobra spoved, kjer se pokesam svojih grehov, zmolim pokoro in se zahvalim za dar odpuščanja. Življenjsko spreobrnenje ni samo en trenutek, ampak traja kar naprej, saj spreobrnenje prihaja v naše življenje postopoma. To dejstvo je gostja podkrepila s pričevanjem, kako je ona doživljala spreobrnenje.

Kot mlado dekle je imela popolnoma zrušen odnos do vsakega v njenem življenju – do očeta, fanta, v šoli – skratka bila je popolnoma nezadovoljna sama s seboj. Zdelo se ji je, da je odveč na tem svetu. Imela je veliko življenjskih vprašanj in je kmalu spoznala, da odgovore na njih dobiva le v cerkvi. Zato je bil Jezus njeno edino upanje in je tako počasi stopal v njeno življenje. Vse več odgovorov je našla v Svetem pismu, v biblični skupini, v molitveni skupini. Šla je na romanje. To je bilo tisto postopno spreobrnjenje – pot, na katero nas Gospod vsak dan vabi, tudi tebe, mene, vsakega.

Jezus ima Božji načrt za vse. Pri krstu postanemo Božji otroci in smo povabljeni, da služimo Gospodu in se zveličamo. Ker smo ljudje grešnega nagnjenja kot »izgubljena ovca«, nas Jezus neprestano vabi; osvobaja nas od odvisnosti – hoče nam dati življenje v polnosti. Vse naše grehe, slabosti, bolezni je Jezus vzel na svoj križ in trpel za nas, da bi bili mi odrešeni. Gospod želi, da bi bili zdravi, da bi imeli zdrav um, želi ozdraviti naše rane, naše odnose v službi, doma, med prijatelji in tudi v cerkvi – med nami in Bogom, želi ozdraviti tudi naša čustva. Želi nam priti na pomoč in nam pomagati, kadar smo ranjeni. Jezus nam celi rane, daje upanje in Božjo ljubezen, ki je zelo pomembna.

Marija nam priporoča post, po katerem nas Gospod spreminja. Naša čustva so v pomoč pri spoznavanju Boga. Gospod nam ozdravlja tudi spomine, zato mu dopustimo, da vstopi tudi v to. Gospod nam želi dati polnost življenja, da bi lahko služili Njemu. Jezus pa je naša pomoč na poti življenje.

Sledila je molitev za notranje ozdravljenje. To je bil močan Božji dotik v slehernem srcu. Nekaj solz na mojem licu je odneslo moj nemir in strah iz srca. Molitev mi je dala mir in upanje ter pogum za korak v veri.

Prenovljena, polna Božje ljubezni sem se vrnila domov, kjer sem prejeto milost delila z mojimi domačimi.

Hvala in slava Jezusu!

Olga Krajnc

5. srečanje

11. marca 2013 smo začeli peti teden seminarja Življenja v Duhu z naslovom O darovih Svetega Duha, katerega gost je bil g. Ciril Čuš.

4

Po pozdravu in uvodni molitvi nam je spregovoril:

-          Kdo je Sv. Duh?

-          Kaj je izlitje Sv. Duha?

-          Smo dovolj pripravljeni?

-          Jezusova obljuba: »Poslal vam bom Duha Tolažnika.«

Obljuba Jezusa, da ostane trajno z nami po Sv. Duhu. Mi smo tempelj Sv. Duha. Mi smo Božji otroci – pripadamo Kristusu. Bog ima z nami svoj načrt. Ko smo krščeni, smo zaznamovani in to nas spremlja za vedno in se nikoli ne izbriše. Z molitvijo prihajajo milosti na nas in v naša srca za ljubezen do bližnjega.

Sv. Duh prihaja v nas po Kristusu, po Božji besedi (Sveto pismo), po odnosih z brati in sestrami, duhovni svobodi in rasti sadov Sv. Duha.

Odnos s Kristusom je največji dar našega življenja. Ko ga odkrijemo, se začnemo spreminjati in potrebno je krščansko doživeti. Pogoji za to so: služiti z ljubeznijo, biti povezani z Bogom, moliti – pogovarjati se z Bogom (Kako in koliko poslušamo Boga?), spoštovati druge, obisk svete maše, stopiti z ljubeznijo do Kristusa, živeti z Jezusom in za Jezusa, vsak dan se izročati Jezusu in redna sveta spoved.

Sveto pismo – Božja beseda je resnica in jo je treba ponavljati. Treba jo je brati vsak dan, da spoznamo, kako živeti in jo prenesti v življenje – konkretizirati. Potrebno je iti pred Jezusa, prositi za dar odpuščanja in odpuščati, prositi za Božjo navzočnost.

Bratsko sožitje je tudi pogoj za izlitje Sv. Duha. Treba je imeti živi odnos z Jezusom, ki nam bo dal spoznati brata v Njem. Prositi Gospoda za življenje v Sv. Duhu, graditi občestvo, v letu vere prebirati Katekizem katoliške cerkve. Resnica vere je svetilka, ki nas razsvetljuje.

Duhovna svoboda – spreminjati moramo naša življenja in ne bežati od Boga. Prava svoboda je življenje z Jezusom. Svoboda nastopi z odpuščanjem. Življenje je največji dar in vedno znova se moramo na Gospoda. Da dosežemo duhovno svobodo, je treba odpustiti samemu sebi, kar pa je najtežje.

Rast sadov Sv. Duha – Sadovi Sv. Duha so zapisani v Svetem pismu: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje (Gal 5,22). Da se jih bomo zavedali, si jih napišemo in dajmo na vidno mesto. Treba jih je uresničevati v svojih življenjih in odkriti veselje kristjana. Pri tem je treba prositi za pomoč Gospoda in Mater Marijo. Zavedati se moramo, da smo mi Cerkev in se truditi zanjo.

Vedno znova naj se sprašujemo:

Katero mesto ima Sv. Duh v naših življenjih?

Ali nas žeja po izliju?

Ko pride Sv. Duh, bo učil, povedal, vodil, dal moč... Jezus pa nas sprašuje: »Kaj hočeš, da ti storim?« Naj pride Tvoj Duh, nas posveti, da bomo priče. Smo TEMPELJ BOŽJEGA DUHA. Daj Gospod, da bo vrelo iz nas, naj se iz nas izliva Božja ljubezen.

Marija Čuček

 

6. srečanje

Gost 6. srečanja, ki je vrhunec seminarja, je bil g. Toni Kmet. Tema je bila namreč Molitev za izlitje Svetega Duha.

Uvodoma je gost izrazil veliko hvaležnost za upokojenega nadškofa dr. Franca Krambergerja. On nikoli ni gasil Duha in je spodbujal vse, kar je bilo dobrega. Najlepši so darovi, ko se sami sebi odpovemo. To je storil Jezus, da je šel za nas na križ, da nam je podaril Sv. Duha. Premalo se zavedamo, da nam Jezus daje polnost Sv. Duha, biti moramo odprti za Sv. Duha.

V nadaljevanju se je dotaknil novega papeža Frančiška. Novi papež je od vseh papežev najbližje Slovencem. Bil je že v Sloveniji, pred več kot 30 leti. V njegovi škofiji v Argentini je veliko Slovencev, dva škofa sta celo slovenskih korenin, papež ceni slovensko kulturo in vero. Kardinalu Rodetu je naročil naj moli zanj v slovenščini. Papež Frančišek je človek, ki je začutil, da ga Bog kliče po Sv. Duhu. Danes smo premalo odprti za Duha, bolj so pomembne materialne stvari. Novi papež izkazuje izredno ponižnost in preprostost. Argentincem je naročil naj denar, ki bi ga porabili za pot v Vatikan, raje darujejo za uboge. Raje se je peljal z avtobusom in sam poravnal račun za bivanje v hotelu. Odklonil je dragoceno obleko in zlati križ in raje obdržal železni križ. Tudi papež Frančišek naj bi molil nad posamezniki, za ozdravljenje, s polaganjem rok.

Ta večer smo se zbrali zaradi krsta v Duhu, zaradi Božjega dotika, zaradi izlitja Sv. Duha. Sveto pismo piše o tem v Apostolskih delih, 1. poglavje. Jezus je Apostolom naročil naj ostanejo v Jeruzalemu in počakajo na Očetovo obljubo, »o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu«. (Apd 1, 4-5). Pri krstu smo že bili krščeni z vodo, On pa vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. To je ogenj ljubezni. Bog je ljubezen! Jezus je bil napolnjen s Sv. Duhom. Do 30. leta ni delal čudežev, ni ozdravljal ljudi in izganjal duhov. Tudi mi imamo to moč, če se odpremo Sv. Duhu. Potrebno se je odpreti in pričakujemo lahko velike reči. Jezus želi iz nas narediti nove, goreče in zveste ljudi.

Sledilo je pričevanje o papeškem pridigarju, ki pridiga papežem in kardinalom že več kot 35 let. Prej je bil profesor teologije v Milanu. Začutil je, da ga Bog kliče, da mora iti oznanjati evangelij. Pustil je službo na univerzi. Enkrat je bil v Ameriki na molitveni skupini in so želeli moliti nad njim. Stežka je privolil, saj ga je bilo sram to zavrniti. Molili so zanj, da bi ga Bog izpolnil s Sv. Duhom. Od takrat se je v njegovem življenju dogajalo nekaj novega, živo je začel doživljati Boga, z veseljem je začel brati Sveto pismo. Na Trgu Sv. Petra v Vatikanu je slišal besede Sv. Duha: »Tukaj boš ti oznanjal moje ime!« In papež ga je čez nekaj dni prosil, da postane papeški pridigar.

Pomembno je, da se zavedamo, da Jezus lahko dela čudeže po vsakem izmed nas. Božja ljubezen in usmiljenje je tako, da zmore vse. V moči vere zmore vsak izmed nas. Treba je prositi in zaupati.

Prvi kristjani so molili in slavili Boga z vsem bitjem, z dviganjem rok, s ploskanjem in celo s plesom. Do 12. stoletja je bila temeljna drža oranta – molivec z dvignjenimi rokami. To je starodavna gesta. Blaženi Slomšek je vsako leto na obletnico šel v rojstno župnijo. Tam je ob krstnem kamnu več ur molil z dvignjenimi rokami.

V nadaljevanju pa še nekaj o daru jezikov. To je ena od karizem in je vstopna točka za ostale darove. Treba se je odpreti in ta dar sprejeti. Ponavljati je treba besede, ki si jih slišal in Bog ti bo dal nove besede. Vsak dan je potrebno moliti v jezikih. Sledila je še delavnica molitve v jezikih, ko smo vsi zbrani ponavljali in na glas izgovarjali slišane besede.

Sledila je molitev nad posamezniki, ob slavljenju s pesmijo. Jezus je bil resnično navzoč in je ozdravil mnoge. Zgodila so se številna fizična ozdravljenja: glavoboli, bolečine v rokah, hrbtenici, komolcu, kolenih so izginile. Hvala in slava Jezusu za vse, kar dela v naših življenjih. Pričujmo o tem, kako je Bog resnično velik!

In kako naprej? Podani so bili napotki za rast v Sv. Duhu. Treba se je vključiti v molitveno skupino, jo redno obiskovati in vztrajati. Nato tudi vsakodnevno branje Sv. Pisma, poživitev zakramentalnega življenja: obisk svete maše vsaj ob nedeljah, redna mesečna sveta spoved. Vsak dan je potrebno moliti – pogovarjati se z Bogom in mu znati tudi prisluhniti.

Ta večer je bila naša učilnica kot binkoštna dvorana, Sveti Duh je resnično deloval v vsej svoji polnosti!

Milena Grabušnik

 

7. srečanje

25. marca 2013 je naše molitveno občestvo stopilo v 7. – zadnji teden seminarja za izlitje Sv. duha z naslovom Hoja v Duhu – Kako naprej?

7

Gostja srečanja je bila ga. Cvetka Ajd, ki je s seboj povabila in pripeljala Vesno in Branko. Obe sta pričevali. Vesna je pričevala, odkar živi z Bogom, je bila kar nekajkrat ozdravljena. Poudarila je, da moramo vedno hrepeneti po živem Bogu in znanju. Brankino pričevanje je bilo malo daljše in marsikomu od nas so solze zalile oči. Hoja za Jezusom, vztrajna in globoka molitev – to so ključi odrešenja. Še ima preizkušnje, vendar je poudarila, da bo vztrajala naprej z Jezusom.

Zatem je spregovorila še ga. Cvetka Ajd. V življenju so vzponi in padci. Božje obljube so Resnica. Skozi seminar smo dobili osnovo – koreninice, ki jih moramo zalivati. Podobno, kadar telesu ne dajemo hrane, le-to umre. Biti moramo dobri, močni in lepi, predvsem od znotraj. Bog nas spodbuja za pričevanja in vedno moramo iskati rešitve pri Njemu.

Pričevanje mora biti:

-       GLASNO, da nas vsi slišijo,

-       KRATKO, povedati moramo bistvene stvari in se osredotočiti na Jezusa,

-       IZBRANO, za določeno srečanje,

-       DOZORELO.

Naučiti se moramo, kaj je Božja volja in upoštevati Božja pravila. Potrebno se je udeleževati srečanj občestev (molitvena skupina) in se med seboj podpirati. Pozorni moramo biti do drugih, a pomemben mora biti Jezus. Vse, kar nas prizadene, je potrebno izročiti Jezusu. Zavedati se je treba, da je hudi duh vedno na delu, zato je treba vedno dati na prvo mesto Gospoda.

Tudi, ko smo v molitveni skupini, moramo dati Boga na prvo mesto. Koristiti moramo vse, kar nam Jezus daje po zakramentih (redna sveta spoved, odpuščanje, spreobrnitev). Nujni so obiski svete maše ob nedeljah in praznikih, če je mogoče tudi med tednom. Brati je treba Božjo besedo in preobražati svoj um, brati duhovno literaturo in se izobraževati. Gojiti je potrebno osebno molitev, redno vsakdanjo. Vsaj enkrat na leto se je dobro udeležiti duhovnih vaj. Za vse to pa je treba moliti z vero!

Prav tako je potrebno v župniji pomagati po svojih močeh in se dati na razpolago. Biti moramo stanovitni v svojih dejanjih in veri. Pomembno je, da si vzamemo čas za družinsko molitev in obiskovati karizmatična srečanja. Predvsem pa naj nas ne zlomijo padci. Vedno se je treba dvigniti in iti dalje po poti za Jezusom.

Zato moramo vedno prositi Gospoda, da nam da:

-       oči, da bi videli,

-       srce, da bi ljubili,

-      sape – diha in navdiha, da bodo naša pljuča vedno polna kisika in zdravega zraka, da bomo lahko šli naprej v prihodnost, ne da bi štedili moči.

Osebno sem Gospodu neizmerno hvaležna za sedem tednov poglabljanja in razmišljanja v veri in Sv. duh naj vedno veje v mojem življenju in življenju vseh, ki so se učili ta milostni čas. Hodimo torej po poti rešitve in resnično stopimo v luč! Odpiramo ti srca in duše. Vstopi! Naj pride tvoj Duh in nas posveti. Daj Gospod, da bomo tempelj duha, da bo vrelo iz nas in naj se iz nas izliva Božja Ljubezen.

Marija Čuček

 

V fotogaleriji pa si lahko pogledate še preostale fotografije.

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information