Priprava na misijon v mesecu oktobru

Kako pomenljivo napotilo misijona » Za odnose gre«. Odnosi, ki jih živimo vsak dan, nam vračajo duhovno moč in življenjski pogum. Imeti odnos, pomeni imeti nekaj kar obstaja med teboj in drugim, imeti vez, duhovno, čustveno, miselno, kulturno. Imeti odnos do Boga, do bližnjega, odnos otroka do starša in starša do otroka, odnos v družini, v soseski, odnos v župniji, odnos med državljani znotraj domovine. Vsak je poseben, svojstven, ni ga moč v popolnosti zaobjeti v besedi, najdemo pa gotovo vsaj en skupni temelj. Spoštovanje in medsebojno zaupanje – s skupnim izrazom, vero. 

Človek je edino bitje, ki gradi in živi odnose, vsak dan. Pomoč, kako jih graditi, da bodo le-ti kvalitetni, da bo naše življenje na zemlji bogato v smislu duhovne zrelosti in medsebojnega spoštovanja, sožitja, pa najdemo v krščanski veri, v Božji besedi in njegovi milosti.

Moja priprava na misijon se je pričela zelo zgodaj, že v lanskem letu. Ko sem slišala oznanilo za misijon sem poiskala zloženko s programom misijona, ki je potekal pred 22 leti, in sem jo skrbno shranila. Spomin je lep in prijeten. Sedanji misijon pa bo z razmišljanji in pogledom bogatejši, saj ljudje skozi čas duhovno dozorevamo, vera pa se skozi leta in nabrane življenjske izkušnje, krepi.

V mesecu pričakovanja rojstva našega Gospoda ( december 2017) sem poklicala agencijo Kompas in naju z možem prijavila na romanje v Lurd. Z romarji smo poromali k milostni materi Mariji. Romanje, ki človeka duhovno bogati in napolni dušo. Dar milosti ob votlini ki ga čutiš, ostaja človekov večni življenjski popotnik. Vsak romar v svoji molitvi, s svojimi mislimi, prošnjami, željami ter zahvalami.

Svoj misijon sem doživela ob pripovedovanju ministranta Nika in njegove mame, ki sta povedala s kakšno veliko zahvalo sta prišla v Lurd. Z močno vero in zaupanjem je mlad fant premagal težko bolezen.

Menim, da je čas, ko se vsi pripravljamo na vstalega Kristusa, čas, ko se moramo ustaviti, spočiti v notranjem duhovnem miru, pogledati vsak vase in se skušati celostno pripraviti na praznik Velike noči.

V pripravi in v času misijona si želim, da bi vsak kristjan našel uteho in upanje v veri. Da bi slovenski narod, združen v veliki skupnosti kot poenotena družina, našel dušni mir. Da bi razumeli misijonski čas kot obdobje, v katerem dajemo poudarek razmišljanju o življenju, ki nas vedno znova preizkuša in vabi k ljubezni, odprtosti, daritvi drug drugemu, naposled pa le uspeli uvideti, da je za lepe stvari v življenju, vedno pravi čas...

                                                                                                                                                Zapisala: Jana Muršič