Cerkev Sv. Lenarta, po kateri je dobil kraj ime, se omenja že leta 1196.
Današnja cerkev je bila zgrajena 1515-1518. Leta 1531 so zgradili kor in zvonik, v katerem je še sedaj zvon z letnico 1573.
Stranski kapeli, Marijina in Sebastijanova, sta bili prizidani v začetku 18. stol in v sredini istega stol so dvignili strop cerkve in zvonik na sedanjo višino.
Cerkev je enotna poznogotska stavba in je najlepši primer pozne slovenjegoriške pozne gotike. Bogata kamnoseška notranjost se zrcali v vitkih kamnitih stebrih, ki se v zgornjem delu razpnejo v rebrasti strop, ki tiho ponazarjajo sklenitev kamnitih rok. Ko ljudje pogledamo gor, se more tudi naša vsakdanjost dvigniti v prave višine. Tudi svetloba v gotsko cerkev prihaja skozi okrasna kamnita krogovičja okenski odprtin.
Glavni oltar je posvečen Sv. Lenartu, zavetniku za zdravje živine in rešitelja zapornikov – jetnikov. Čaščenje Sv. Lenarta so v naše kraje verjetno prinesli vozarji, ki so tod vozili s konji, saj pelje skozi kraj starodavna pot iz Panonije do Trsta. Svetnik sv. Lenart, ki je v 6. stol. živel v frankovski deželi, je imel velik ugled na kraljevem dvoru. Ta ugled je uporabil za reševanje najbolj zavrženih in pozabljenih, ki so bili v ječi. Ko jih je osvobodil iz ječe, jim je pomagal, da so se zopet vključili v življenje in sicer tako, da jim je priskrbel primeren kos zemlje. Slika sv. Lenarta ponazarja ti svetnikovi dragoceni dejavnosti. Slika sv. Lenarta je delo J. M. Kremserschmidta.
Glavni oltar in stranska – Sv. Janeza Krstnika in sv. Florjana, so delo znamenitega kiparja Jožefa Holzingerja iz leta 1760-1769.
Zadnje večje obnove so bile 1980. leta, 1995. nove orgle, 2006. in 2008. –tlak in oltarji.
V bližnjem kraju naselja Radehova je bila leta 1619 močna sekta skakačev ali bičarjev. Dejavnost te sekte je omenjena v zgodovinskem romanu »Črni križ pri Hrastovcu« katerega je napisal dr. m. Ožbalt Ilavnig, tukajšnji advokat. V romanu se odvija dogajanje nesrečne ljubezni grofa Friderika Herbersteina iz gradu Hrastovec in Agate iz Štraleka.
Lenart je postal župnija 1580. leta, prej pa je bil podružnica Jareninske župnije – prafare. Tu smo doma do 4000 vernih župljanov.
Martin Bezgovšek
župnik