V soboto 23. 6. 2012 smo poromali z molitveno skupino iz Lenarta v Ludbreg, kjer smo imeli sveto mašo, po njej pa je g. kaplan molil še za vsakega izmed nas. Bilo je čudovito! Pri sv. maši smo doživljali, kaj pomeni občestvo in kaj pomeni, da smo vsi udje enega telesa - Kristusa in hkrati sestre in bratje med seboj.

Mene osebno se je sv. maša zelo globoko dotaknila - z nežnim mirom in milino. Tudi molitev po maši je bila zelo lepa in milostna. Za hip se mi je zazdelo, da se Gospod dobesedno sprehaja med nami in nam deli svoje darove. Saj ni čudno, ko pa je tukaj pustil tako čudovit dar: svojo sveto kri. Nato smo imeli lep križev pot ob kapelicah v bližini same cerkve, kjer smo podoživljali Kristusovo trpljenje, ki ga je sprejel za nas.

V bližini smo se odpravili še na kosilo, kjer nas je sprejel prijazen natakar in čudovito pripravljen ambient.

Ko smo se tako malo odpočili, smo se odpravili še v Marijo Bistrico. Sama sem bila tam drugič, vendar se od takratnega prvega romanja ne spomnim veliko. Spomnim pa se, da je bila takrat velikanska gneča. Sedaj sem bila nemalo presenečena, ker smo bili praktično sami v cerkvi. Ko sem stopila v cerkev, se mi je zdelo, kakor da prvič stojim v njej. Zdela se mi je tako lepa, česar takrat nisem tako globoko doživela. Ampak, kot sem že rekla, takrat je bila velikanska gneča in zdi se mi prav čudežno, da na tako lepo soboto tokrat ni bilo nobene gneče.

Izgledalo je, kakor da je Marija rezervirala čisto vso cerkev samo za nas. Zanimivo, da je bilo enako tudi v Ludbregu - cerkev prazna, kakor da Gospod tam čaka prav na nas. V Mariji Bistrici smo počastili Marijo tudi s pesmijo in s karlobaškimi litanijami, se nato sprehodili še po postajah križevega pota, starejši pa so ostali na prizorišču za cerkvijo, kjer so molili rožni venec, ker bi bila pot v strmino zanje že kar naporna.

Na poti nazaj smo si med seboj še podelili, kaj je koga nagovorilo in bilo je prav simpatično, ko smo ugotavljali, kako lepega romanju smo bili deležni. Na romanju ni manjkalo pesmi, molitve, veselja, pa tudi solze so kdaj orosile oči.

Bog je čudovit in ozdravlja na mnogotere načine. Samo zaupati mu moramo, vse ostalo nato naredi On. Hvala Gospodu za to prelepo romanje in hvala Mamici Mariji!

 Marinka Novak