Na prvo postno soboto 8. marca, 2014 so kapelo šolskih sester na Strossmayerjevi ulici v Mariboru, napolnili mladi fantje in dekleta, ki so prišli na »dan odprtih vrat« za duhovne poklice, ki ga že desetletja organizira Center za duhovne poklice. Geslo letošnjega srečanja mladih je bilo drzno vprašanje »Si upaš«? Stene kapele so bile prelepljene z oblački in na njih so bila zapisana vprašanja, ki so izzivala mlade. Med mnogimi vprašanji je bilo največkrat zapisano: Ali si upaš postati duhovnik?

Skoraj sto mladih, iz vrst birmancev in ministrantov, se je letos udeležilo dneva odprtih vrat. Voditelj Centra za duhovne poklice dr. Stanislav Slatinek je vse udeležence na začetku skupnega programa prisrčno pozdravil in se posebej zahvalil večji skupini mladih iz Celjske škofije, za ljubezen do Cerkve in velik pogum, ker so si »upali« priti v Maribor. Uvodni program v kapeli je spretno povezovala Mihaela Kotar, za glasbo pa je skrbel p. Jure Ferlež OFMConv z zborom mladih pevcev. Uvodni molitvi »petih prstov«(s. Zdenka Prevolšek MS) je sledila uprizoritev življenja blaženega papeža Janeza Pavla II. Nasmejane in zelo dobro pripravljene so tri mlade uršulinke s. Urša, Andreja in Tatjana, opisale življenje mladega Karla Wojtile, od dijaških let pa vse do njegove izvolitve za papeža. Da bi svoje pripovedovanje naredile še bolj privlačno, so uporabile veliko rekvizitov, od smuči do nahrbtnika, s katerimi so hotele ilustrirati, kako je mladi Karel postal duhovnik. Skupni program je zaključil p. Milan Žvanut DJ, ki je mladim opisal, kako se v času študija medicine odločil za duhovnika. Rekel je: »Bog me je neprestano klical. Končno sem slišal njegov glas. Pridružil sem se jezuitom in tako sem našel svoj mir. Danes sem vesel duhovnik«.

Po končanem skupnem programu so se mladi fantje in dekleta razdelili v tri skupine in skupaj s svojimi voditelji odšli: fantje v bogoslovje in Slomškovo dijaško semenišče, dekleta pa so ostale kar pri Šolskih sestrah. Veselo in razigrano je bilo, ko so mladi zapuščali kapelo. Na njihovih obrazih je bil vesel nasmeh, ki je sporočal, da jim je bil všeč skupen program. Čeprav mladi niso skrivali, da so vprašanja o »Božjem klicu« zanje preveč resna in se o tem še ne sprašujejo, so s svojo otroško razigranostjo pokazali, da so kljub temu pogumni in da si upajo tudi kakšnega odraslega duhovnika ali redovnico presenetiti z vprašanjem: »Zakaj pa maš ti rad Jezusa?«

Tudi letošnji dan odprtih vrat je pokazal, da je delo za duhovne poklice drzno sejanje »božjega klica« v čista srce mladih fantov in deklet, ki še ne vedo, kaj bodo postali. Zaupamo pa lahko, da bo Gospod blagoslovil prizadevanje Centra za duhovne poklice v Mariboru in da se je tudi letos »spočel« vsaj en nov duhovni poklic za vesoljno Cerkev.

dr. Stanislav Slatinek