Pismo staršem in vsem, ki skrbite za otroke

Dragi starši!

Občudujem vašo skrb in zavzetost, ko ves avgust hitite od trgovine do trgovine in iščete, kar je potrebno priskrbeti otroku za novo šolsko leto. Vsako leto je seznam potrebščin daljši. V skrbi, da bi otroci lahko napredovali na različnih področjih šolskih in obšolskih dejavnostih ter da bi se čim bolj vsestransko pripravili na življenje, jim poleg osnovne izobrazbe omogočate še glasbeno, športno, kulturno … usposabljanje. Mnogi starši se odločate, da bo vaš otrok obiskoval tudi župnijsko katehezo in se tako usposobil za versko življenje. Iz izkušnje najbrž veste, da versko življenje ni enostavna dejavnost, saj obsega življenje z vidika najpreprostejših izbir do zahtevnih in odločilnih dejanj, pri katerih ni moč delati popravnega izpita.

Zakaj pravzaprav k verouku oziroma katehezi? Najbolj preprost in vsakdanji odgovor bi se najbrž glasil: »Zato, da bi bil obvarovan pred nesrečo, da bi se izognil slabi družbi, da bi mu bila odprta pot v zakramentalno življenje.« Še bolj preprost (in nekoliko prazen) odgovor je: »Tam se ne bo naučil nič slabega; do birme naj hodi. Vsaj vem, da je v tistem času pod kontrolo.«

Kateheti se s takimi odgovori strinjamo le delno. Smisel kateheze vidimo v tem, da otrok ali odrasel, ki je vključen v katehezo, odkrije Boga in svoje življenje vedno bolj oblikuje po Jezusovem nauku ter tako pride do osebne vere v Boga.

Ta cilj nam je letos še posebej pred očmi, saj v vesoljni Cerkvi obhajamo leto vere. Da bi ga mogli doseči, ni dovolj, da se srečamo enkrat tedensko v katehetski učilnici. Da bi se lahko zgodil naš notranji premik in korak k osebni veri, bi moralo vse naše življenje, razmišljanje, delovanje, govorjenje postati prepleteno z vsebino vere.

Kaj lahko za to naredite starši? Ogromno! Najprej to, da tudi sebi postavite cilj, da boste v tem letu bolj prepričljivo živeli svojo vero. Če se je nekoliko izgubila, pa da bi jo ponovno iskali skupaj s svojimi otroki in celotno družino.

Nekaj namigov kot pomoč v tej smeri. Vsaj enkrat na dan uvedite skupno molitev: pred jedjo ali zvečer, ko ste vsi doma. Najbrž ne bo enostavno ugasniti vseh računalnikov, televizije, prekiniti dela v garaži ali se odtrgati od likanja perila. Toda doživetje medsebojne družinske povezanosti in povezanosti z Bogom v molitvi, vam bo dalo blagoslov in bo ohranjalo vašo družino. Vsaj enkrat tedensko se usedite za pol ure in se pogovarjajte o vsakdanjih stvareh, kakor jih doživlja vsak posameznik. Zavzemite stališča tudi o aktualnih temah, veri, Cerkvi, duhovnikih. Vendar skušajte poleg komercialnih novic iskati globljo resnico z branjem verskega tiska, poslušanjem katoliškega radia Ognjišče, gledanjem katoliškega programa Exodus. Preživite nedeljo kot verna družina, ki gre skupaj k maši, in se doma pogovarjajte o Božji besedi in pridigi, ki ste jo slišali.

V župniji boste imeli v letu vere znotraj kateheze in tudi sicer gotovo veliko spodbud za sodelovanje pri različnih dogodkih. Bodite pripravljeni pomagati pri organizaciji in povabite tudi otroke, da se aktivno vključujejo v življenje župnije.

Priti do osebne vere zahteva nekaj napora. Vendar, dragi starši, poznate katero vredno stvar, do katere je mogoče priti po lahki poti? Kako lep je razgled z vrha planine in kako svež zrak napolnjuje pljuča. Vendar je potrebno nekaj znoja in vztrajnih korakov, da si lahko to privoščimo.

Želim vam, da se ne bi ustrašili, ampak stopili na pot vzpenjanja na hrib osebne vere in živega odnosa z Bogom ter tako z zgledom pokazali, kaj je vredno v vašem življenju. Toliko korakov ste že naredili za svojega otroka, za svojo družino, naj bo tudi v tem letu tako. Z roko v roki med seboj in s kateheti ter z Božjo pomočjo!

kaplan Sebastijan Valentan