POZDRAVNE BESEDE NOVEGA DUHOVNIKA – ŽUPNIKA DUŠANA TODOROVIČA OB PRIHODU V NAŠO ŽUPNIJO SVETEGA LENARTA

Lepo, prisrčno in veselo pozdravljam vse vas, dragi kristjani in ljudje dobre volje naše župnije svetega Lenarta, ko me sprejemate za svojega duhovnika. K vam prihajam zaradi zanesljive Božje ljubezni, ki je delujoča in nam očitno pokazana v Jezusu Kristusu, našem edinem Odrešeniku!

K vam prihajam z velikim veseljem in navdušenjem še posebej zato, ker so mi mnogi pred prihodom povedali, da v teh naših krajih živijo prijazni, dobri in srčni ljudje.

Lepo, lepo vas naprošam za molitev in duhovno podporo, da bi se po delovanju Svetega Duha in priprošnji naše nebeške Kraljice, Božje Matere Marije dobro vživel med vami in da bi zmogel in znal vsem vam s ponižnim in iskrenim srcem posredovati in podeljevati nenadomestljiv božji blagoslov, božje milosti, svete zakramente, mir, moč, edinost, dobro voljo in vse, kar ima Bog za vas pripravljeno in nam želi podariti.

Tu pri vas želim Bogu duhovno služiti in delovati med vami kot duhovnik za blagor naših duš, da bi dosegli večni nebeški raj, zaradi katerega smo ustvarjeni in v katerega nas želi Jezus odrešiti. Trudil se bom za našo župnijo in za vsakega darovati svoj čas življenja, da bom na razpolago kot duhovnik po svojih močeh.

Vsi vemo, da nas je duhovnikov v zadnjem času zelo, zelo malo, veliko premalo. V sredo, ko smo imeli z vašim prejšnjim duhovnikom Marjanom, diakonom Darkom, ključarji in dekanom Marjanom Rolo primopredajo župnije, sem izvedel, da je gospod nadškof pred menoj vprašal vsaj 3 duhovnike, če bi hoteli delovati v Lenartu oz. upravljati več župnij. Tako je gospod nadškof tudi mene vprašal, če bi hotel prevzeti župnijo Svetega Lenarta, vendar šele 12. julija. Bil sem zelo presenečen in skoraj šokiran. Nadškofu sem rekel, kako da šele zdaj, ko pa drugače duhovniki, če menjamo župnijo, za to vemo velikokrat že v mesecu aprilu ali maju. Nadškof mi je razložil, da so bile velike težave, ko je nenadoma en duhovnik umrl in drugi zbolel, zato ni imel koga poslati k vam. Sprejel sem nadškofovo prošnjo in rekel, »naj se zgodi božja volja. Kot duhovnik sem služabnik Bogu in ljudem, dušam za odrešenje v nebeški dom« in sedaj sem tukaj pri vas, z vami.

Dovolite mi, da se vam malo predstavim. Moje ime je Dušan. Pišem se Todorovič. Doma sem iz Poljčan. Tam živi moja mama. Oče pa je umrl pred 2 letoma. Prvi sem se jima rodil, in sicer decembra leta 1972, za menoj pa še trije moji bratje. Drugi, ki je rojen za menoj, se je smrtno ponesrečil z motorjem. OŠ sem obiskoval v Poljčanah, nato srednjo kmetijsko v Mariboru. Na teološki fakulteti pa sem študiral 6 let v Lj in Mb. V duhovnika sem bil posvečen leta 1998. Torej sem 28 let duhovnik. Kot dijak sem se začel spraševati o smislu življenja. Bil sem velikokrat žalosten, obupan, zagrenjen… V moji družini ni bilo veliko vere in ljubezni. Nek čas sem tudi bil zelo obupan in hotel narediti samomor. V tem stanju sem iskal vsakršno pomoč in poizvedoval, bral, raziskoval in počasi začel klicati na pomoč Boga, ki nas je ustvaril, v svoje življenje. Začel sem moliti. Zaradi tega, ker sem kmalu občutil, da BOG deluje, da mi pomaga, da obstaja, da je živ… da mi daje moč, mir, veselje, ljubezen, sem sklenil, da ga želim čim bolj spoznati, odkriti in sprejeti. Moj prvi namen ni bil, da postanem duhovnik. Te želje nisem imel. Ampak je bila velika želja, da ostanem pri Bogu. Čim bolj z Njim, ki me je rešil, ki mi je pomagal, naredil moje življenje za 100% boljše. Tako sem spoznal, da bom najbolj zanesljivo z Bogom, če mu bom služil in Ga oznanjal tudi drugim, delil njegove blagoslove, sv. zakramente.

Ko sem postal duhovnik, sem bil najprej 3 leta kaplan na Teznu v Mariboru. Nato sem bil 5 let na župnijah Brezno ob Dravi in Remšnik v Dravski dolini. Za tem sem bil 7 let v župnijah Loka pri Zidanem Mostu in Marija širje-Zidani Most. Zdaj pa sem včeraj prišel iz župnij Sv. Lovrenc Juršinci in Marijino obiskanje-Polenšak. Moram reči, da sem se tam zelo dobro počutil in srečal in sodeloval z zelo dobrimi, prisrčnimi ljudmi, od katerih sem se zelo težko ločil. Imel sem jih zelo rad, oni pa mene. Ob odhodu sem imel tam precejšnje probleme. Nekateri župljani so neumorno hodili h gospodu nadškofu, da bi ga prepričali, da me ne prestavi. Kot vidite, jim nič ni uspelo. Za razliko od vašega prejšnjega duhovnika Marjana, ki je zelo rad bil med vami in vi z njim in ste ga kot sem videl, imeli zelo radi, se je od vas poslovil na lastno željo, je pri meni malo drugačna situacija. Podprl sem g. nadškofa in se strinjal z njim, da poromam k vam. Počasi vas spoznavam oz. na brzino, ker se je ta moja preselitev k vam tako hitro odvila. Sedaj v začetku vas prosim za potrpljenje in pomoč, da mi predstavite življenje v naši župniji, zato ker se župnije včasih med seboj zelo razlikujejo. 

Center mojega življenja je Bog, edini naš Odrešenik, ki me vedno rešuje, zato zelo rad duhovno pomagam ljudem. Rad molim za vsakogar za ozdravljenje ali osvobojenje od zla, prekletstva, žalosti, nočnih mor, alkoholizma… Zelo rad podeljujem bolniško maziljenje. Pred nekaj leti sem na Teol. fakulteti v Ljubljani tudi še študiral podiplomski program – specializacijo za duhovnega voditelja, voditelja duhovnih vaj in drugih duhovnih programov. Vključen sem tudi v duhovnem toku Prenova v Duhu, katere molitveno skupino imamo hvala Bogu tudi v naši župniji.

Velikokrat me po Sloveniji povabijo, da vodim oz. imam predavanja na raznih duhovnih, karizmatičnih, slavilnih srečanjih za ozdravljenje v moči Svetega Duha. Na teh srečanjih smo izmolili zelo veliko ozdravljen in čudežev in drugih milosti. To so vesela srečanja, veliko veselega petja, žive molitve, slavljenja, molitve s polaganjem rok – veliko ljudi pri tej molitvi počiva v Sv. Duhu in Božji Sv. Duh nam podarja ozdravljenje in druge pomoči…

Zelo rad imam glasbo, veselo petje, torej slavljenje živega Boga. Vedno sem radosten in vesel za naše pevce in vse druge, ki imamo vero, notranji čut, milost, da lahko in se trudimo BOGA slaviti. Zato ker v nebesih je prva in glavna stvar slavljenje. Če pogledate angele na oltarjih, kako so v položaju slavljenja Boga, dvignjene roke, odprta usta, vesel, nasmejan obraz…

Vsakega od vas se veselim in sem Bogu hvaležen za vsakega, naj bo star ali mlad, velik ali majhen, suh ali debel…

Po nekaj letih so mi moji prejšnji župljani izrazili: sedaj pa smo se vas že navadili in vas res imamo radi, v začetku pa smo se vas malo bali, verjetno zaradi tega, ker ste tako zelo veliki. Zelo vas naprošam, da se me ne bi bali. Med vas me pošilja živa Jezusova Ljubezen in nimam prav nobenih drugih razlogov. Brez Jezusa, njegovega božjega blagoslova nimam med vami kaj za iskati. Lepo naprošam za molitveno podporo in lepo, lepo vabim za čim manj obrekovanja mene kot duhovnika, zato ker sem posvečen. Nekajkrat sem doživel, ko so ljudje grdo počeli z duhovniki in se s tem dejanjem praktično predali v roke Hudiču, ki vstopi kot popolni gospodar v življenje človeka, ki zaničuje tisto, kar je božje, kar je posvečeno, kar je predano Bogu.

Slavim Boga za prejšnjega, odličnega duhovnika Marjana. Zahvalim se vam, da ste skrbeli zanj, ga sprejemali, podpirali, opogumljali, ga v molitvi izročali BOGU… vse to vas naprošam tudi zame.

Dušan Todorovič - novi duhovnik pri Sv. Lenartu