Bilo je sobotno jutro, 8. december 2012. Sneg, sneg, sneg. Zjutraj malo čez peto uro se nas je osem mož zbralo, da gremo na moški zajtrk v Ljubljano. Razmere so bile res neverjetne, saj je snežilo in snežilo. Tako so tudi ceste bile vse prej kot normalno prevozne. Ampak naša odločitev je bila neomajna, gremo v Ljubljano!!!

Tako smo se po polžje odpravili na pot, in že pri Slovenski Bistrici smo obtičali, saj je se na avtocesti počez postavil tovornjak. Obtičali smo za uro in pol. Vmes pa smo premišljevali, kaj narediti, saj smo vedeli, da bomo zamudili.

Tako je bilo več scenarijev. Med drugim smo se že skoraj odločili, da obrnemo avtomobile in gremo nazaj proti domu. Ampak na koncu je padla odločitev, gremo v Ljubljano!!! Tako smo trmasto vztrajali na poti, zmolili kakšen rožni venec in res okrog devete ure prispeli v Zavod sv. Stanislava v Ljubljano. Bilo je res nepozabno. Iz vse Slovenije se nas je zbralo okrog 130 fant in mož. Sami smo sicer zamudlili precejšen del programa, saj se je ta začel že ob sedmi uri zjutraj. Gost je bil Jože Možina, ki povedal, da smo predvsem mi, krščanski možje, poklicani, da pokončno stopamo skozi viharje in zagovarjamo svoje krščanske vrednote in prepričanje, da ni treba, da vsakomur kimamo in se z vsem, kar nam danes svet ponuja, strinjamo. Hkrati smo imeli priložnost spoznati mnoga ozadja novinarskega dela, medijskih (ne)čednosti, polpreteklih zgodovinskih (ne)resnic, predvsem pa smo skozi pogovor vsi na poseben način in v novi luči srečali našega velikega moža, svetnika, kot je rekel Jože Možina, Pedra Opeko.

In končno, tudi ta-pravi »moški zajtrk« nam je vsem zelo teknil. Okusne pečenice z zeljem in krompirjem smo nekateri »poplaknili« z dobro Modro frankinjo. Naša skupina je imela potem priložnost, še posebej se pogovoriti z Danijem Siterjem, ki nas je predvsem navduševal za to, da bi bili res pokončni možje in da bi možje svoje žene povabili na vikend seminarje, ki jih organizira gibanje Družina in Življenje, katero ravno vodi Dani skupaj s svojo ženo Vilmo. Možje so se zelo ogreli za ta vikend, tako da se bodo nekateri izmed njih vikenda tudi udeležili. Grega, ki se je udeležil tega seminarje, je dejal takole: »Konkretna spodbuda z jasnimi primeri za naprej! Človeku da misliti in ga zbudi iz »zimskega spanja« (kaj več o tem pa na www.diz.si).

Dani Siter pravi takole: »Sicer pa smo – roko na srce - vsi mi, možje in žene, poklicani, da vedno znova ozaveščamo svoje poročne obljube – v konkretnih situacijah, ko je težko in je treba drug z drugim potrpeti, ko je treba pri sozakoncu sprejeti tudi tiste manj simpatične (nepopolne) odtenke in ji/mu pomagati narediti naslednji korak na poti osebnega zorenja«.  Naša skupinica je pot nadaljevala v center mesta Ljubljane, kjer smo si ogledali frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in stolnico (imeli smo tudi fantastično razlago enega izmed mož, ki je bil z nami, o orglah, ki jih je pomagal postavit v frančiškanski cerkvi – mimogrede, so največje orgle v sakralnem prostoru v Sloveniji). Tam smo bili tudi pri maši in to sredi dneva, ob dvanajsti uri. Zatem smo odšli na ljubljanski grad in od tam proti domu. V Hočah smo se še ustavili v orglarski delavnici (eden izmed mož je tam zaposlen in nam je z navdušenjem predstavil, kako nastanejo orgle). Bili smo res navdušeni in presenečeni, ko smo videli, koliko je potrebno vložiti dela in truda, da nastanejo ene orgle. Tako smo sedaj veliko bolj hvaležni za orgle, katerim lahko prisluhnemo pri vsaki sveti maši.

Res, Bogu hvala za to dragoceno izkušnjo! Večina mož, ki smo bili na tem »izletu«, je tudi članov moške skupine iz Lenarta, ki poskušajo biti res možje na mestu, možje, ki želijo v vsej polnosti izpolniti poslanstvo, ki jim ga je zaupal Bog!!!

Bodi mož, kakršen hoče Bog! Tako nas kmalu čaka tudi moška prisega po filmu Corageous, katerega ogled tudi toplo priporočamo!

 kaplan Damjan Mlinarič