DUHOVNA MISEL ZA ROŽNOVENSKO - 27. NEDELJO MED LETOM -A-

Vrnil se je po rožni venec. Mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Brez pogovora z Bogom ni vere. Če imamo nekoga radi se z njim radi pogovarjamo in molitev je pogovor z Bogom, ki je naš Stvarnik in Odrešenik.Bil je ponedeljek. Rudar, mož in oče, je tistega jutra stopal po cesti proti rudniku, kjer je že vrsto let delal v rovih globoko pod zemljo. Spreletela ga je misel, kaj ga še vse čaka danes. Segel je v žep, da bi vzel v roke rožni venec, pa je opazil, da ga je pozabil v žepu nedeljske obleke, v kateri je bil včeraj pri sveti maši. Korak mu je zastal, nikoli ni šel v rove rudnika brez rožnega venca pri sebi! Vrnil se je domov, časa je bilo še dovolj. Žena in otroci so ga začudeni sprejeli: »Kaj si pozabil?« Stopil je k omari, vzel iz žepa nedeljske obleke rožni venec, se poslovil in odšel proti rudniku.

Ko je bil že v njegovi bližini pa je naenkrat zaslišal pretresljiv glas rudniške sirene …! Prebledel je! Videl je, da se kolo nad »šahtom« vrti brez jeklene vrvi! V trenutku je razumel. Jeklena, pletena vrv, na kateri je bila pritrjena kabina, v kateri bi moral biti on, če se ne bi vrnil domov, se je utrgala in kabina je zgrmela v globino. Morda so vsi, ki so bili tam, mrtvi?!

Stopil je na rob ceste in pokleknil. V roke je vzel rožni venec ga dvignil k ustnicam in šepetal s solzami hvaležnosti v očeh: »Marija, hvala, da si po tem rožnem vencu rešila moje življenje, ohranila ženi moža in otrokom očeta!«

Marija, Kraljica svetega rožnega venca, bodi naša Mati, Pomočnica in Rešiteljica, saj še nikoli ni bilo slišati, da bi Ti koga zapustila, ki je pod Tvoje varstvo pribežal, Tebe pomoči prosil in se Tvoji priprošnji priporočal!

(VMŠ – V Marijini šoli, 18, 6)

II. Rožni venec in avstrijska državna pogodba.Frančiškan pater Peter z Dunaja je po navdihu Marije iz Fatime leta 1947 organiziral molitev žalostnega dela rožnega venca za spravo, da bi postala Avstrija zopet svobodna in neodvisna. Število molivcev je hitro naraščalo in do leta 1955 je vsak dan molilo rožni venec za spravo pol milijona ljudi. Med njimi sta bila tudi zvezni kancler Julij Raab in njegov zunanji minister Leopold Figl. Vsi poskusi, da bi s Sovjetsko zvezo sklenili državno pogodbo, so bili neuspešni. Toda vsakdanja molitev takega števila molivcev rožnega venca za spravo kot v križarski vojni je segla do nebes. Tako so molili rožni venec osem let. Petnajstega maja 1955 je bila na Dunaju podpisana državna pogodba in petindvajsetega oktobra 1955 je zadnji ruski vojak zapustil Avstrijo brez prelivanja krvi.

Vse do danes zgodovinarji in vojni strategi ne morejo razumeti, zakaj je do tega prišlo. Avstrija je bila za Ruse sanjska dežela, z idealnim strateškim položajem – vrata na zahod. Zunanji minister Figl je ob tem dogodku dejal: »Na pobudo patra Petra smo osem let molili žalostni del rožnega venca za spravo in mir in naša molitev je bila uslišana. Danes z veselim srcem in s hvaležnostjo molimo veseli del slavnega rožnega venca in se Bogu zahvaljujemo, da je uslišal našo molitev, da smo spet to, kar smo bili: svobodno ljudstvo.« Kaj Bog lahko stori, kjer se zgane kristjanova vera, da je vstali Jezus z nami do konca sveta! (P. Zimmermann, Die Macht und Hilfe Gottes, 2002)