Na pepelnično sredo, 18. februarja 2026, smo pričeli letošnji postni čas, našo osebno in občestveno duhovno 40-dnevno pripravo na praznovanje velikonočnega tridnevja. To je čas, ki nas vabi, da bi v svojem življenju in mišljenju pogledali vase in se spreobrnili. 

Naj bo postna pot blagoslovljena ob treh temeljih posta: molitvi, dobrih delih in odpovedi.

V postnem času se bodo pričela dela na naši strehi. V postu je običajno tudi, da zberem kak dar za dober namen. Letos Vas povabim, da zbiramo dar za obnovo naše strehe. Geslo za postno akcijo sem našel v Matejevem evangeliju v stavku: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak reči le besedo in ozdravljena bo moja duša…« S postno potjo, pripravljamo sebe, da bi bili vredni, da bi Gospod prišel pod našo streho. Prav tako naša župnijska streha, varuje kulturno in versko dediščino naših prednikov. Vsak teden bomo v župnijskem listu spoznali katerega od svetnikov iz naših oltarjev, da se tako še bolj zavedamo o duhovni vrednosti, ki jo varuje naša streha.

Na pepelnico je prvi od dveh dni v letu, ko smo povabljeni k strogemu postu. 

Na pepelnično sredo sta bili sveti maši zjutraj ob 8⁰⁰ in zvečer ob 18³⁰. 

Vabljeni k obredu pepeljenja, ki bo med jutranjo in večerno sveto mašo.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Pepel je znamenje minljivosti in človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve.

Postni čas je spokorni čas. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naše notranje prizadevanje v postnem času naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu (odpovedi) in dobrih delih. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi.

Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve.

 Postna postava

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo, 18. februarja 2026 in na veliki petek, 3. aprila 2026. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb...) post in zdržek odpadeta.

V teh dneh bomo deležno veliko postnih pobud in akcij. Ni pomembno koliko akcij izberemo, pomembno je, da nam pomagajo pri naši osebni duhovni rasti in pripravi na Veliko noč ter da postajamo boljši ljudje, kristjani in državljani.

KRIŽEV POT
V postnem času kristjani več razmišljamo o Jezusovem trpljenju ter skrivnosti človeškega trpljenja in umiranja.

Molitev križevega pota v župnijski cerkvi bo ob petkih, kot uvod v sveto mašo in ob nedeljah 15 minut pred začetkom svete maše. K križevemu potu smo povabljeni prav vsi, zato bo ob nedeljah molitev križevega pota ne samo pred mašo ob 10⁰⁰ uri, ampak izmenjajoče po tednih pred nedeljskimi mašami. Tako bo 22. 2. in 15. 3. pred mašo ob 10⁰⁰ uri, 1. 3. in 22. 3. pred mašo ob 88⁰⁰ uri ter 8. 3. in 29. 3. pred mašo ob 18³⁰ uri.

Vabljeni tudi, da predlagate molitvene namene križevega pota.