V Lenartu seminar Življenje v Duhu
V letošnjem postnem času je v župniji Sv. Lenarta potekal seminar za poglobitev vere. Srečanja, ki jih je organizirala molitvena skupina Lenart, so potekala sedem zaporednih ponedeljkov. Vsako srečanje smo pričeli s sveto mašo in nadaljevali s slavljenjem pred Najsvetejšim. Sledilo je poučevanje gostov na različne teme:
Vsak od udeležencev, bilo nas je okoli 50 iz župnij lenarške dekanije in širše, je spoznal, da Jezus živi danes, da odrešuje, ozdravlja, osvobaja, odpušča,… Jezusa nam je razkril Sveti duh. Pomembna pa je naša osebna odločitev za Jezusa, da gremo z Njim do konca, ne glede na to, kar še pride. Potrebno je vztrajati v hoji za Jezusom, ki je pot, resnica in življenje (Jn 14,6). Jezus je navzoč v božji besedi, v občestvu, v evharistiji, v sestrah in bratih. Ni dovolj, da to resnico oznanimo, potrebno jo je živeti. Jezus nadaljuje med nami svojo službo odpuščanja, ozdravljanja in osvoboditve. Potrebno se mu je približati z otroškim zaupanjem in preprostostjo. Tedaj se bodo zgodile čudovite stvari. Za osebno spreobrnjenje je potrebno prejemati zakramente (sveta maša, sveta spoved, bolniško maziljenje), redna molitev (osebna in skupna v molitveni skupini). Ozdravljajoča očetova ljubezen nas doseže tudi v molitvi Božjih otrok, to smo mi.
Na seminarju smo prosili za številne darove in karizme, za različna ozdravljenja tako na duši kot na telesu. In resnično so ljudje po molitvi ozdraveli, tudi fizično – ni bilo več glavobola, bolečin v ramenih in nogah, v križu,… Bogu hvala za vse prejete milosti. Kako pa naprej? Dobili smo nekaj smernic, ki so potrebne za nadaljnjo duhovno rast: sodelovanje v molitveni skupini (v Lenartu se srečuje ob ponedeljkih zvečer), osebna molitev, nedeljska sveta maša, redna spoved, branje Svetega pisma, pomagati v domači župniji. Sedaj smo stopili na pot, po kateri je potrebno hoditi in ne obupati. In kot pravi tudi pesem: Čeprav bom sam šel, ne bom omagal, saj Jezus je povsod z menoj!
Zapisala: Milena Grabušnik, Fotografije: Bogdan Rojs
Poročilo po tednih
3. marec 2014
1. teden: JEZUS ŽIVI
Gost prvega seminarja je bil g. Ciril Čuš, ki nam je na izredno zanimiv način približal resnico o tem, da Jezus živi. Jezusa nam je razkril Sveti duh: Prišel sem, da oznanim blagovest živim. Pomembna pa je naša osebna odločitev za Jezusa, da gremo z njim do konca, ne glede na to, kar še pride. Temelj pa najdemo v Svetem pismu: Ne bom vas zapustil sirot. Držimo se Božje besede, ki vedno deluje. Pustimo ji, da vstopi v naše srce.
Vrhunec srečanja z Jezusom pa je maša. Tu gre za božji dotik. Jezus je živi kruh in konkretno stopi v naše življenje. Maša je tako vstajenje, veselje. Jezusa je Bog obudil in mi smo priče tega.
Molitev je pogovor z Bogom. Jaz govorim in Bog posluša. Ampak tudi Bog bi rad kaj povedal, zato mu prisluhnimo. Tudi, ko smo v stiskah, le-te izročimo Bogu in vse nam bo lažje.
Sveti Štefan je bil odličen zgled kot pričevalec za Jezusa – govoril je resnico in je znal odpuščati. To naj nam bo zgled, da bomo ravnali enako in velikodušno odpuščali. Tako bodo tudi za nas veljale besede Sv. Pavla: Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.
Spreobrnenje je ravno to, da smo spoznali resnico da Kristus je. Odrešenje je vera v živega Boga. V Svetem pismu velikokrat v zvezi z ozdravitvami preberemo: Tvoja vera te je ozdravila. Torej kako veruješ, tako se ti zgodi. Seveda pa tudi velja, da tedaj, ko je vse v redu, se za to Bogu vedno zahvaljujemo.
Bog nam danes kaže svojo navzočnost preko videnj, čudežev, božjih dotikov. To so Božje milosti, da res z veseljem hodimo z njim. Zato ga vsak dan iščimo. Vzemimo si zjutraj vsaj 5 minut časa, da mu izkažemo hvaležnost, da smo in mu izročimo vsak posamezni dan. Prosimo ga za blagoslov in delajmo to kar je všeč Bogu, ne pa ljudem.
Načini Jezusove navzočnosti:
- v Božji besedi: v njej najdemo pojasnilo, za vsako naše stanje in dogajanje v nas. Prav zato je potrebno, da bi celo do 30x prebrali Novo zavezo;
- v občestvu: Kjer sta dva zbrana v mojem imenu, sem jaz med njima;
- v evharistiji: za nas je tu najpomembnejše vprašanje ali res verujem, da je v evharistiji;
- po vzgibih: nekatere lahko obišče v sanjah ali v vizijah. Vse to se vidi po sadovih človeških molitev. Iz tega razloga pa se moramo truditi, da smo v molitvi z Gospodom, da smo zbrani, vztrajni in predvsem zvesti Bogu;
- v bratih in sestrah: vsi smo v Kristusu, na nas pa je, da v vsak človeku prepoznamo Jezusa.
Jezus nam je dejal: Jaz sem pot, resnica in življenje. Zato na poti vztrajajmo z njim, ne glede kakšna je. Bog nas ima namreč rad, ne dela razlik in Bog ni v krizi.
Koliko si v Bogu, toliko je Bog v tebi.
Darko Žmavc
10. marec 2014
2.teden: JEZUS JE ODREŠENIK
Gost drugega srečanja je bil župnik Franček Bertolini iz župnije Sv. Rešnje Telo Maribor. V poučevanju je spregovoril o tem, kako Jezus deluje in odrešuje. Na 1. postno nedeljo beremo o izvirnem grehu in o skušnjavah Jezusa v puščavi. Bog nas je ustvaril, da bi bili srečni. Zakaj je na svetu trpljenje in bolečina? Greh je prisoten že dolgo – z izvirnim grehom se prekine popolne popolno zaupanje v Boga, človek se začne bati zase. Sv. krst izbriše greh in postanemo Božji otroci. Bog je naš oče, ki ima vsakega neskončno rad.
V postu si je potrebno izbrati tisto stvar, ki nas najbolj zasužnjuje, nam škod. Treba je delati na tem problemu in to konkretno. Potrebno se je boriti s skušnjavami v življenju. Ne se bati, Jezus nam pomaga. Jezus deluje na različnih ravneh. Jezus odrešuje od smrti, odpušča grehe, ozdravlja in osvobaja od napadov hudega duha.
Zelo nagovarjajoča je bila zgodba o fantku Francisu iz Škotske, ki ga je pri petih letih povozil tovornjak. Preživel je kar 13 operacij. Veliko ljudi je molilo zanj, pa tudi sam se je veliko pogovarjal z Jezusom. Šli so v Medžugorje, tam so bili v času prikazovanja. Molili so, da ga Bog ozdravi. Deček je doživel notranje ozdravljenje, ker je popolnoma odprl svoje srce in končno odpustil vozniku tovornjaka. To je razbremenilo njegovo dušo. Prositi je potrebno tudi za mir v srcu.
V duhovnem življenju so različne nevarnosti. Posebno stanje duše je akedia, neke vrsta malodušja oz. demon poldneva. Ko se naveličaš npr. moliti ali delati in si zaželiš nekaj drugega. Takrat je potrebno prositi Sv. Duha, ki naj osveži življenje, prinese novo življenje, da bomo luč zemlje in sol sveta.
Potrebno je iti globlje v svoje srce in vedno gledati lepe trenutke ter povezati s trenutki skušnjave, ko rečemo ne.
Pomembno je, da smo vztrajni pri malih stvareh.
Milena Grabušnik
3.teden: PRIPRAVA NA SPREOBRNJENJE
24. marec 2014
4. teden: predavatelj mons. Izidor Veleberi
5. teden: O DAROVIH SVETEGA DUHA
gost je bil Toni Kmet
6. teden: MOLITEV ZA IZLITJE SVETEGA DUHA
gost g. župnik iz Juršincev Dušan Todorovič
Izlitje Svetega Duha pomeni sprejetje Svetega duha ali življenje v Svetem Duhu; pomeni biti napolnjen s Svetim Duhom in biti bolj kristjan in oznanjevalec, znati približati Jezusa vsakomur, začnemo lahko pri svojih najbližjih.
Z molitvijo:
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih
in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo *
- in prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče,
Sveti Duh nas razsvetljuje in uči.
Naj nam pomaga,
da bomo v življenju spoznali, kaj je prav,
in vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
smo začeli srečanje. Nadaljevali s pesmijo Pridi Sveti Duh in molitvijo v jezikih. S pomočjo g. Todoroviča smo klicali Svetega Duha, kot se je to dogajalo v Binkoštni dvorani. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. ( Apd 2, 3-4). Zgodilo se je tako, kot je bilo prerokovano: ……..in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere in vaši mladeniči bodo gledali videnja in vaši starci bodo sanjali v sanjah. Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle bom v tistih dneh izlil od svojega Duha in bodo prerokovali. In dal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne oblake. (Apd 2, 17-19)
Apostoli so bili iz Binkoštne dvorane poslani v svet oznanjat Jezusa, ker so dobili karizme Svetega Duha. Najosnovnejša karizma je Dar jezikov, ko Sveti Duh v nas moli, takrat molimo to kar res potrebujemo za sebe ali za koga drugega. Bog vedno ve, kaj mi potrebujemo. Tudi mi smo poslani v svet, bodimo Jezusovi oznanjevalci. Toda prejeli boste moč, ko bo Sv. Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta (Apd 1, 8).
Sv. Duh – Tolažnik je božja oseba, stvarnik, zagovornik, božja moč, ki v nas dela, nas rešuje, nam daje mir, vero, ljubezen, smisel, srečo, veselje, moč, zdravje, …. Tudi Sv. Duh je Jezusa postavil pokonci, ko je vstal iz groba tretji dan.
Molitev za izlitje Svetega Duha je potekala nad vsakim posameznikom, s polaganjem rok. Vsak član si je napisal listek, kaj želi od Svetega Duha. Ostali smo spremljali potek dogajanja z različnimi slavilnimi pesmimi in pesmimi v čast Svetemu Duhu. Zavedati se moramo, da nihče razen Jezusa ne more dati Svetega Duha, duhovnik je posrednik k Bogu. Karizme bodo zaživele v vsakem izmed nas v skladu z darovi Sv. Duha. »Tolažnik Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Jn 14, 26)
Napolnjeni s Svetim duhom in dobre volje smo odhajali domov, saj nam Jezus vedno govori: Dobro je in še boljše bo.
Zapisala: Tea Rojs-Dominko
14. april 2014
7. teden: HOJA V DUHU
gosta zakonca Pobežin
Gosta sta najprej podelila z nami svoji življenjsko zgodbo. Njunemu sinu Mateju so pri osemnajstih diagnosticirali težko srčno okvaro, zdravljenje ni prišlo v poštev, mogoča rešitev je bila samo presaditev. Ko so bili na pregledu v Ljubljani, so slučajno videli plakat, ki je vabil na srečanje s Tardiffom. Tam so videli ozdravitve in pričeli moliti za ozdravitev svojega sina. Mama je odšla tudi v Međugorje, kjer ji je duhovnik rekel naj prosi Marijo kot našo posrednico za sinovo ozdravitev. Tako je tudi storila, Sv. duh jo je navdahnil – kaj te je sploh strah. Domov je odšla s prepričanjem, da je Jezus sina operiral in mu pozdravil srce. Ko je prišla domov ji sin sicer sprva ni verjel, vendar je postopno pričel opuščati zdravila, boljše se je počutil. Udeležil se je celo treh maratonov, nato je odšel na zdravniški pregled in dobil potrditev, da je njegovo srce popolnoma zdravo.
Starša sta sprva druge prosila, da so molili za sinovo zdravje, sedaj pa že vrsto leto sama molita za druge. Zaradi svoje izkušnje vzpodbujata vse nas, da se vključimo v molitvene skupine, tako v svojih župnijah, ali pa celo ustanovimo svojo doma. Tako imata sama doma takšno skupino že 12 let, iz nje pa je vzklilo že 12 novih molitvenih skupin. Vsi člani so bolj veseli, lažje se spopadajo z vsakodnevnimi preizkušnjami, veliko je ozdravitev. Nikoli ne pozabimo, da je Bog ljubezen in da je v vsaki molitveni skupini Sv. Duh, ki deli svoje darove.
V nadaljevanju sta nam predstavila naše nujne korake po sedemtedenskem seminaju. Najpomembnejša je vsakodnevna molitev. Molitev je pogovor z Bogom, zato je potrebno, da smo v molitvi vztrajni. Izogibajmo se izgovorom, da nimamo časa. Molimo tedaj, ko vemo, da smo najbolj budni. Tudi pri molitvi velja, da smo povabljeni k desetini, v tem primeru, k desetini svojega časa.
Navadimo se izročati svoje probleme Jezusu, ker nam bo tako lažje. Saj je tudi Božja volja, da smo zdravi, da nimamo težav.
Ena najpomembnejših stvarij e tudi vsakodnevno prebiranje Svetega pisma. Ni brez razloga najbolj prevajanja in brana knjiga. V njem so napotki za vse naše življenjske prilike, za življenje. V njem bomo našli odgovore na vsa naša vprašanja, želje, strahove, pričakovanja, pomoč pri odločitvah in napotke za obnašanje ter delovanje. Sveto pismo nas preoblikuje, preoblikuje naša misla in dejanja.
Vsi smo tudi poklicani, da služimo v Cerkvi. Pravzaprav je osnova poklicanost, da služimo v domači župniji. Vsak po svojih zmožnostih, svojih darovih, za kar je najbolj usposobljen in zmožen.
Zelo pomembno je tudi, da redno prejemamo zakramente. Pustimo svojemu srcu, da sprejme Jezusa. Za to pa se moramo truditi z odpuščanjem. Čisto srce in odpuščanje nam bo zagotovilo osvoboditev.
Vsak dan molimo tudi za svoje duhovnike, da bodo zmogli kljubovati vsem preizkušnjam in nam vsakodnevno pomagali na poti približevanja Bogu.
Posebej sta zakonca Pobežin priporočala, da vsak od nas opravlja dobra dela. Kjerkoli in kadarkoli vidimo oz. vemo za koga, ki je v kakršnihkoli težavah mu pomagajmo.
Naša velika naloga je tudi, da veliko blagoslavljamo: svoje otroke, zakonce, sosede, sodelavce, šefe, saj ima blagoslov veliko moč.
Vsak od nas se mora takoj odpovedati vsem okultnim stvarem, new ageu, bionergetikom, jogi,…. saj s tem spuščamo k sebi in svojim domačim, hudega duha.
Darko Žmavc