MOŠKI ZAJTRK, DRUGIČ

Po nekaj mesecih, je bil pred nami ponovno moški zajtrk, ki ga je organiziralo društvo Družina in življenje skupaj s Svetopisemsko družbo Slovenije. Tokrat nas je šlo na pot iz Lenarta 20 mož (za razliko od prvič, ko nas je bilo 8). Tako smo 27. aprila ob petih zjutraj šli na pot z avtobusom iz Lenarta v Ljubljano, kjer se nas je zbralo vsega skupaj 235 mož. Samo srečanje se je začelo ob sedmih zjutraj.

Nagovoril nas je Samuel Lufi, mlad mož in oče, predstavnik Ameriške svetopisemske družbe.

Povedal nam je, kaj pomeni biti mož in kaj pomeni biti voditelj v družini. Takole pravi: »Moj oče je bil vojak v ameriški vojski 20 let. Zaradi tega smo se veliko selili. Ko sem odraščal, je z leti vedno bolj dajal zgled svetopisemskega moža in očeta v svetopisemskem smislu. Velikokrat nas hočejo pripravit do tega češ, da je uspeh povezan z bogastvom, denarjem, pomembnimi funkcijami. Ko sem še bil zelo mlad, mi je oče pokazal drugo pot, katero pričakuje od nas Kristus. Kot pilot je bil moj oče v elitni posadki – divje podlasice – je veliko potoval in ni bil pogosto doma. Ko so ga poslali na razne zadolžitve, mama ni bila zadovoljna, in ko je bil na tem da se odpravi na drugo misijo, je začel razmišljati ali se naj odločii za kariero (uspeh) ali pa se bo več posvetil svoji družini. Odločil se je za družino in zaključil kariero. Ko sem še bil zelo mlad, tega nisem razumel, ampak sedaj, ko kot mož gradim svojo kariero, vidim, kako močan je moral biti, da se je temu odpovedal. To je samo eden od primerov, kako se je oče odločil za družino – za odnose po svetopisemskem modelu. Veliko časa je oče preživel doma in tako sem sam resnično užival v družini. Starša sta nas imela vse zelo rada. Oče je bil inženir, pilot, ko pa se je odločil zaključiti kariero, je izdeloval pisarniško opremo».

Takole je Dani Siter, organizator tega srečanja, dejal o tem, kar nam je povedal Samuel: »In katero odločitev je mladi Samuel sprejel? To, da želi Bogu dati prvo mesto v svojem življenju, da želi vsak dan skupaj z ženo nekaj časa brati Sveto pismo in skupaj z njo moliti: zase in svoj odnos, za svojega otroka, za prijatelje, sorodnike, sodelavce in znance, za domovino, za mir v svetu, za ljudi, ki so v stiskah, preizkušnjah in raznih nevarnostih … Priznal je, da je tudi zanj to zelo težko, saj bi bile mnoge stvari (obveznosti v službi, razni hobiji, ležerno brezdelje ob televiziji in podobno …) v večini primerov mnogo lažje in zanje ne bi bil potreben poseben napor. Zato upam, da sem prav razumel Samuela, če razumem, da »po moško« pomeni nekaj, za kar je potreben napor, vztrajnost in odrekanje. Moški zna analizirati stanje, presoditi, kaj je pomembno in kaj ne, narediti načrt in se za dosego najpomembnejšega cilja manj pomembnim stvarem odreči.«  

Sledil je res obilen moški zajtrk, lahko bi rekel kar kosilo, ki je bilo res odlično. Naša ekipa se je potem odpravila še v starodavni samostan Stično, kjer smo si ogledali razstavo in razvoj meništva, molili skupaj z menihi in si ogledali samostan. Na avtobusu smo potem tudi poslušali pričevanja mož, ki so naredili podobno odločitev kot Samuel, dati Boga na prvo mesto. Res je bilo enkratno in doživeto. Slišal sem pričevanja, da je potem eden izmed mož, ki je bil z nami, naredil po tem srečanju odločitev in šel prvič s svojo družino k nedeljski maši. Sledil je še ogled orglarske delavnice v Hočah, ki nam jo je z veseljem razkazal naš faran. Tako smo se polni navdušenja in moči vrnili na svoje domove, veseli da smo izkoristili ta dan v vsej polnosti.

Vabljeni možje, da se nam pridružite na naslednjem moškem zajtrku.

Damjan Mlinarič

Več fotografij pa si lahko ogledate v fotogaleriji.