Srečanje evangelizatorjev ljubezni (EL)

V prvi četrtini leta 2012, ne spomnim se več meseca in dne, sem v rokah našega g. kaplana Damjana opazila nekakšno knjižico. Pozornost so vzbudile predvsem planice te knjižice, na katerih me je presunila podoba krvavečega srca Jezusovega obdanega s trnjem in ožarjenim s svetlimi žarki in križem.

Radovedna kot sem, sem ga vprašala: Kaj imate to za eno knjižico? Lepo mi je odgovoril, da je to knjižica vsakodnevnih duhovnih vaj nastajajoče skupnosti EVANGELIZATORJEV LJUBEZNI, kar pomeni, da bo iz tega zrasla duhovna družina povezanih sester redovnic, bratov redovnikov ter laikov.

Večkrat mi je kaj prebral in dal v razmislek kako točko iz te knjižice. Tako sem se tudi jaz pridružila skupini, ki opravlja vsakodnevne duhovne vaje evangelizatorjev ljubezni. Knjižico sem prejela lani, 16. 6. na srečanju na Ptuju.

Tako se od tega dne vsak dan potapljam v te bogate točke iz knjižice in vsebino prenašam po svojih močeh v vsakdanje življenje.

Večkrat se udeležim srečanja evangelizatorjev ljubezni. Enkratno je bilo srečanje na Binkošti 19. maja 2013, ko so se pridružili novi člani in sprejeli prvo knjižico, kar 9 iz naše lenarške molitvene skupine. To me posebej veseli. Navzoči smo bili od Goričkega do Prekmurja, Štajerske in Koroške.

Srečanje smo imeli najprej v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, kjer smo pričeli z druženjem. Vsak se je predstavil in pogovor je stekel. Tisti, ki že opravljamo vsakodnevne duhovne vaje iz prve, in tudi tisti, ki že nadaljujejo z drugo knjižico.

Vsak je povedal kaj in kako doživlja te duhovne vaje. Prevzele so me res bogate izpovedi in sad tega je, da so moje vsakodnevne duhovne vaje postale intenzivnejše. To druženje, spoznavanje in izmenjava izkušenj je bila sproščena in prežeta z ljubeznijo, temu primerno je tekel tudi čas.

Odpravili smo se v tamkajšnjo cerkev, kjer je potekalo močno slavljenje in kdor je želel, je lahko opravil tudi zakrament sprave. Kar je bilo ključno tega dne zame je bila podelitev bolniškega maziljenja, kdor ga je želel sprejeti. Kakšna milost! Nove moči za služenje, ljubezen, evangelizacijo. Bogu hvala!

Ob 18.30 je pa sledila skupna sveta maša v cerkvi Sv. Elizabete v Slovenj Gradcu. Prave in doživete Binkošti! Pridiga g. kaplana Damjana – globoka, segajoča v vsak kotiček srca in v nadaljevanju tudi enako ob besedah g. župnika Simona Potnika, tamkajšnjega župnika. Blagoslov in podelitev knjižic vsakodnevnih duhovnih vaj je bil slovesen in ganljiv, saj so kar žareli novi prejemniki knjižic.

Po sveti maši smo bili povabljeni še v župnijski dom Sv. Elizabete, kjer smo bili deležni pogostitve. Kar nismo se mogli raziti in posloviti. Družili smo se resnično kot drućina enega duha in enega srca.

Velika hvala Bogu in vrlim Korošcem za to bogato popoldne.

Domov smo odšli polni Sv. Duha, novih moči, da bomo resnično pripravljeni prisluhniti Gospodu, ko nam govori. Za to pa potrebujemo iskreno in ponižno srce, ki ima ušesa za poslušanje.

                                                                 Marija Čuček

Nekateri vtisi iz srečanja.

Srečanja se nisem nameravala udeležiti, potem pa sem se le odločila, že zaradi zahvale. Ni mi žal, ker me itak vsa taka srečanja navdušujejo, čas ni pomemben. Že potovanje v Slovenj Gradec je bilo duhovno bogato.   A avtu smo molili rožni venec, molitve iz molitvenika, peli, pa tudi izrekali prošnje in zahvale, tako da ni bilo časa za blebetanje. Na takih srečanjih srečuješ ljudi, ki o veri podobno mislijo kot ti in te nimajo za verskega fanatika. 
Veseli me, da je veliko mladih, akademsko izobraženih, ki jih ni sram svoje globoke vere.  Kaj sem potem jaz, majhen človek, šibek v sebi?  Sedaj vsako jutro poleg jutranje molitve, branje božje besede za tisti dan, molitve za določenega duhovnika,… opravljam  še vsakodnevne duhovne vaje. Pa gre vse, čas ki ga daš  Jezusu se ti povrne stotero. Milosti se vrstijo, le videti jih moraš.

V srcu pa ostaja slavljenje, bolniško maziljenje, maša, dve pridigi, obhajilo pod obema podobama, slovesen prejem knjižice, … Hvala!

                                                                           Anica

Iz srečanja evangelizatorjev ljubezni mi ostajata predvsem dve stvari. Prva je slavljenje pred Najsvetejšim, kjer sem čutila nekaj kar je težko opisati. To je ena velika umirjenost oz. tak čudovit mir v sebi, kot da nič okoli mene ne obstaja. Samo Jezus in jaz. Mogoče ta opis ni tak dober, ampak so stvari, ki se težko opišejo. Druga taka stvar mi pa ostaja pridiga gospoda kaplana. Dostikrat se znajdemo   v situaciji, da se res rajši skrijemo za neko masko kot, da bi priznali še bolj pa pokazali z dejanji, da smo kristjani. V spominu mi ostaja eno naše družinsko kosilo v gostilni, kjer je pri mizi zraven nas sedela neka avstrijska družina. Ko so dobili hrano so se vsi lepo pokrižali in molili. In mi? Križ, ki smo ga naredili je bil komaj "križ"... In v večji družbi ko se pogovarjamo o veri se včasih počutim tako majhna. O vsem tem premišljujem cel teden. Seveda bi morala že dosti prej. Tako, da je bilo to srečanje res čudovito. HVALA JEZUSU IN HVALA SVETEMU DUHU.

                                                                           Martina

Na srečanju me je prevzela sama predstavitev knjižice, ki sem jo kasneje prevzela, tako da sem komaj čakala, da jo naslednji dan začnem prebirat. Zelo lepo  mi je bilo slavljenje v cerkvi.

                                                                           Otilija

Vedno se je zelo lepo srečati s tako Bogu predanimi ljudmi kot so člani evangelizatorjev ljubezni. Pravzaprav sem bil počaščen, da sem dobil možnost, da se jim pridružim. Že samo slavljenje in molitve, kot uvod v sprejetje knjižice, so bile duhovno zelo bogate. Zaradi tega sem knjižico še z večjim veseljem in ponosom sprejel. Seveda pa tudi z odgovornostjo za njeno vsakodnevno uporabo.

Izkazali so se tudi kot gostitelji in nam pripravili zelo prijetno nedeljsko popoldne.

                                                                           Darko

Več fotografij si lahko pogledate v fotogaleriji.