Župnijsko romanje v Prekmurje

V soboto 6. julija 2013 smo se farani lenarške župnije podali na romanje v Prekmurje. Duhovni vodja je bil g. kaplan Damjan Mlinarič. Prvi postanek je bil v Turnišču, kjer nas je prijazno sprejel tamkajšnji g. župnik Robert Brest. Sledila je sveta maša, ki je bila po namenu romarjev, med mašo je bila tudi priložnost za sveto spoved.

Na ta dan goduje mučenka Sveta Marija Goretti, ki je še ne dvanajstletna raje žrtvovala svoje mlado življenje, kakor da bi se predala nasilnemu mladeniču in žalila Boga z grehom nečistosti. Alessandro je poskušal Marijo posiliti. Poskušala se je braniti, vendar je imel mladi mož v rokah nož, s katerim jo je štirinajstkrat zabodel. V bolnici je umrla naslednji dan in mladeniču je dejanje odpustila. Resnično lep zgled predvsem za mlade in vse, ki težko odpuščamo mnogo manjše reči. Prav tako je bila posebna milost, da smo obiskali Marijino cerkev prav na prvo soboto v mesecu, ki je posvečena Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Cerkev je bila še posebej lepo okrašena, saj je bilo vse pripravljeno na novo mašo g. Borisa Kučka, ki jo je daroval naslednji dan.

Domači župnik g. Brest je na kratko je predstavil cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je glavno romarsko središče murskosoboške škofije. Cerkev je stara skoraj 1000 let. Romarska cerkev je bila kasneje gotizirana, dozidali so veliko ladjo in jo preuredili v prezbiterij. Leta 1915 pa je Turnišče dobilo novo cerkev, ki je vzporedna stari, skupno pa imata vmesno steno. V zgradbo so prenesli tudi vso baročno opremo. Posebnost cerkve je bila v prvi polovici 14. stoletja, torej še pred gotizacijo cerkve, naslikana Marija zavetnica s plaščem. Poslikava s plaščem je izjemno redek primer takšne upodobitve Marije. Simbolni pomen plašča je predvsem prepričanje romarjev, da se z romanjem v cerkev zatečejo pod Marijin »plašč«, torej Marijino varstvo in jih zato ta ščiti. Na podlagi pripovedi je ugotovljeno, da so se k romanju zatekali tudi mladi pred sklenitvijo zakona. Za tiste, ki tega niso storili, je veljalo prepričanje, da bodo v zakonu trpeli zaradi medsebojnih prepirov. Prvič se turniška cerkev omenja 16. novembra 1267. Takrat sta se namreč ravno v cerkvi sporazumeli rodbini Jure in Hanot-Buzad glede nekaterih posesti, katerih del je bila tudi ta cerkev. Ravno sprava ima tudi globoko moralno sporočilo, namreč romarja vabi k spravi s sabo, bližnjim in Bogom.

Sledil je obisk Klariškega samostana Marije Matere cerkve. Skupaj s klarisami smo molili in prepevali pred Najsvetejšim. Klarise prinašajo nov pogled na svet, novo upanje. Hočejo nas spominjati, da nas Bog vse neskončno ljubi. Prihajajo s sporočilom, da je človeštvo v prvi vrsti poklicano, da Boga časti. Opatinja s. Marija Katarina je predstavila red in opisala, kako poteka njihov dan in življenje. Naj nas spremlja zavest, da vsaj ena od sester vedno moli tudi za mene in tebe.

Okrepčali smo se v priznani Gostilni Matjašec, ki se nahaja v bližini samostana klaris v Turnišču. Kosilo je bilo res pravo domače in ob okusni hrani in klepetu je čas hitro tekel.

Naš naslednji postanek je bil Na Hotizi, kjer nas je sprejel prijazni g. župnik Viljem Kovač. Ob poti, po kateri so Božjega služabnika Danijela Halasa 16. marca 1945 peljali v smrt, je postavljen križev pot. Križi so izdelani iz umetnega kamna in so različnih oblik, tako da že oblika znamenja nakazuje vsebino. Ob znamenjih križevega pota smo premišljevali o Jezusovem trpljenju, o Halasovem trpljenju in o trpljenju vsakega posameznika. Pot smo nadaljevali v Veliko Polano, kjer smo obiskali Halasov grob in se mu priporočili.

Pot nas je vodila na Goričko, kjer smo si v kraju Pertoča ogledali cerkev Sv. Helene. Prijazno nas je sprejela družina Perša in nam na kratko razložila zgodovino cerkve in njeno notranjost. Na čast Materi Božji smo zapeli karlobaške litanije. Cerkev krasi mozaik p. Marka Rupnika, ki ga je avtor označil za svoj najveličastnejši mozaik v Sloveniji. Mogočna umetnina, ki meri kar 92 kvadratnih metrov, prekriva skoraj celoten prednji del cerkve – prezbiterij. Mozaik je sestavljen iz tisoče drobnih in raznolikih kamenčkov, ki skupaj sestavljajo zgodbo z zelo globokim teološkim sporočilom, kar je nasploh značilno za vsa Rupnikova dela. V celotnem mozaiku najbolj izstopa ogromen križ, ki preseneča s svojo črno barvo, saj je izdelan iz najtemnejšega kamna, ki ga je mogoče najti v naravi. Križ nosi na rami Jezus, ob njem pa je upodobljena njegova mati Marija.

Vroč poletni dan se je počasi prevesil v večer in varno smo se vrnili v Lenart. Bogu hvala za vse prejete milosti in bogata doživetja.

M. G.

Avtor fotografij je Darko Žmavc.  Več si jih lahko ogledate v fotogaleriji.