Romanje v Međugorje z evangelizatorji ljubezni

18. – 20. oktober 2013

Za nami je čudovito romanje h Kraljici miru v Međugorje, ki so ga organizirali evangelizatorji ljubezni. Na avtobusu smo bili zbrani romarji iz različnih krajev naše lepe Štajerske. Duhovno vodstvo je bilo v rokah g. Damjana Mlinariča. Hvala Gospodu in Mariji, da nas vedno znova kliče in vabi k sebi na ta milostni kraj.

Romarji želimo z vami podeliti nekaj vtisov:

Moram vam povedati, da mi je bilo na tem romanju zelo všeč. Takšno romanje mi je bilo prvič v življenju in sklenila sem, da ne zadnje. Sklenila sem, da grem naslednje leto spet, če mi bo Bog dal spet takšno priložnost. Hvala vam za dobro organizacijo, prijetno vzdušje in da sem lahko bila prisotna pri tem romanju. (Vesna)

To je bilo moje deseto romanje v Međugorje. Sem presrečna, ko pridem na ta milostni kraj. Težko mi je, ker ne morem na Crnico in Križevac, do plavega križa pa sem lahko prišla in tam zmolila veseli del rožnega venca in tudi druge molitve. Križev pot smo tudi opravili pri lepih kapelicah z branjem in molitvijo rožnega venca, v duhu smo bili povezani z vami. Prečudovito je bilo čaščenje Sv. Križa in Najsvetejšega. To je tako doživetje, da ga ne moreš opisati, moraš ga doživeti. Najbolj mi je segla do srca tista tako mila glasba ob Najsvetejšem, in tista tišina med tolikimi ljudmi. Ko je kaplan pri molitvi položil roke na glavo moje hčerke in vnukinje, je deloval Sv. Duh. Ko sem to videla, so mi kar tekle solze iz oči. Pot proti domu je bila čisto kratka, če ravno je dolga. Ga. Janja je pravi predavatelj, jaz bi jo še dolgo poslušala, mislim da se je vsakega dotaknilo. Pa pričevanja. Bilo je prečudovito. Ko sem šla nazadnje iz cerkve, sem rekla: »Hvala Ti Marija, moja Nebeška Mati za milosti, ki mi jih daješ in lepo te prosim za moč, da bom še kdaj prišla k Tebi.« (Zofija)

Že od spomladi, ko sem bil v Međugorju, sem imel željo, da bi tja peljal tudi sina in ponovno prosil Marijo za njegovo zdravje. Sedaj pa se mi je ta želja uresničila in je tja odpotovala celo vsa družina. Vse tri dneve smo čutili močan Božji Blagoslov in Marijino prisotnost, nekako smo doživljali nebesa na zemlji. Na Crnici je zame vedno najbolj čustveno srečanje z našo Božjo Materjo. Ko smo bili pri njej, je Bog mogočno deloval in smo ponovno dobili zagotovilo o ozdravitvi. Bili smo tako prevzeti, da smo naslednji dan še enkrat poromali k njej. Drugi dan smo na postajah Križevega pota v mislih podoživljali Jezusovo trpljenje skozi zelo odkrite in boleče osebne izpovedi. Naš vzpon na Križevac je tako dobil še veliko globlji duhovni pomen in nas tudi kot skupino povezal, saj se je večina od nas lahko kar nekajkrat poistovetila s pričevanji. Kasneje se me je še posebej dotaknilo pričevanje Nenncy, Američanke hrvaških korenin. Njeno začetno pričevanje o nekdanjem življenju se je razvilo v citiranje Marijinih sporočil. Govorila jih je s takim žarom, predanostjo, blaženim obrazom, da sem dobil občutek, da nam govori Marija sama. Sedaj, ko smo se vrnili s tako čudovitimi darovi in milostmi, pa že pričakujemo naslednjo, spomladansko romanje. (Darko)

Moji vtisi iz Međugorja so močni, to težko opišem, ampak zdi se mi, da sem spet dobila veliko moč - duhovno seveda. (Darja)

To je bilo moje četrto romanje h Kraljici Miru v Međugorje in drugo z evangelizatorji ljubezni. Resnično sem bila vesela, da sem ponovno obiskala ta milostni kraj na zemlji, vsak trenutek je bil blagoslovljen. Najprej vožnja v »potujoči kapelici«, ko smo molili rožni venec, prebirali Marijina sporočila, slavili in poslušali pričevanja posameznikov, kaj je Jezus naredil in kaj še dela v njihovih življenjih. V samem kraju pa sem bila navdušena nad preprostostjo in domačnostjo gostiteljice, ki je za nas skrbela tako lepo, da smo se počutili kot ena velika družina. Že hitro po prihodu smo se odpravili na Crnico in ob molitvi rožnega venca prispeli do Marijinega kipa. Na tem čudovitem kraju se vedno znova izročim Nebeški Materi, ki me sprejema s svojo materinsko ljubeznijo in nadomešča mojo zemeljsko mamo. V mojem srcu pa se je najbolj zasidral Križev pot, ki smo ga premišljevali ob vzponu na Križevac. Pri vsaki postaji je nekdo povedal, kakšen križ je v življenju nosil ali ga še teži, in kako se bori, da ga premaga. Bil je čas, ko si lahko v vsakem delu Jezusovega trpljenja našel tudi košček sebe. Močan vtis je name naredila tudi Nancy, Kanadčanka hrvaškega rodu, ki je povedala svojo življenjsko zgodbo in skozi sporočila Kraljice Miru razložila, kako naj prav živimo. Najbolj pa mi ostaja v spominu njeno izjemno in globoko spoštovanje do duhovnikov. In sprašujem se, kakšen pa je moj odnos do pastirjev, ki jih je Gospod izbral? In čaščenje Najsvetejšega, ta čudoviti trenutek, ko se lahko popolnoma predaš Njemu in ob nežni glasbi in trenutkih tišine čutiš in doživiš neposredno bližino Jezusa. Ko sva v množici tisočih romarjev le On in jaz… Trije dnevi, ki smo jih preživeli v Međugorju so bili resnično milostni. Sedaj pa smo poslani, da v svojem okolju širimo ljubezen in pripovedujemo o prejetih blagoslovih. Hvala Bogu in Mariji za vse to! Ob koncu še velika zahvala g. kaplanu Damjanu za globoko duhovno vodstvo in Janji za vse spodbudne besede in povezovanje. (Milena)

To romanje je bilo zame osebno zelo lepo. Res sem vesela, da je bila z menoj tudi moja mama ter moja sestrična in njena punčka. Hvaležna sem Bogu, da jima je bilo všeč in da sta rekli, da bi še kdaj šli. Mene se je na tem romanju Bog dotikal z majhnimi a simpatičnimi nežnostmi. Ena izmed njih je bil kupček cvetja-prelepih drobnih ciklam, ki so rasle na vrhu Križevca. Presunilo me je, kako lahko take nežne cvetke cvetijo dobesedno sredi kamenja. Kako čudovit je naš Gospod in če On poseje ciklame sredi ničesar, lahko tudi v mojem srcu naredi čudež-četudi ni popolno, lahko On zasadi droben cvet in ga zaliva s svojo ljubeznijo. Moja naloga je, da ga ne izrujem, ampak mu pri tem pomagam. Bogu in Mamici Mariji neizmerna hvala za vse dotike ljubezni in nežnosti v teh milostnih dneh! (Marinka)

Marija nas je spet poklicala. Tokrat sem mislila, da ne bom zraven, pa je vse uredila tako, da sem lahko odšla v Međugorje skupaj z družino. Marija hvala ti za ta dar, hvala ti za ljudi, ki so pripravili to pot, pot ki je bila polna pričevanj, duhovne hrane in Božje milosti. Hvala ti za nepozaben pogled na mojega sina, ko kleči pred teboj, te prosi in hvala, da prosiš za nas. (Otilija)

Maša v petek, 18. oktobra, je bila nekaj čudovitega. Nazadnje sem čutila toliko narodov zbranih na enem mestu, ko sem bila v Madridu na SDM. Najprej nisem imela sedeža v klopi, noge so me bolele od vožnje, potem pa me je ena punca potrepljala in nakazala prazen sedež. Kmalu še je prišla ena gospa, ob kateri sem se spomnila na mojo prijateljico, mašo sem kljub utrujenosti preživela, in šla navdahnjena od Svetega duha spat. Hvala vsem sodelujočim, da ste pripravili tako čudovito pot k Svetemu duhu in milosti božji! (Ana)

Fotografije so na volji v galeriji. Poglejte!