Srečanje družin naše dekanije

8. september 2013

8. septembra 2013 smo bili vabljeni k Sv. Rupertu v Voličino na prvo srečanje družin iz župnij naše dekanije.

Staršem v razmislek

Če otrok živi v sovraštvu, se bo naučil prepirati in vojskovati.

Če otroka stalno grajamo, se bo naučil obsojati.

Če otrok živi v strahu, bo postal boječ.

Če smo do otroka preveč usmiljeni, se bo začel smiliti sam sebi.

Če otrok živi v ljubosumnosti, se bo v njem naselil občutek krivde.

Če otroka spodbujamo, bo postal zaupljiv.

Če otroka hvalimo, se bo naučil biti prizadeven.

Če otroka sprejmemo, se bo naučil ljubiti sebe.

Če otroku damo priznanje, se bo naučil, kaj je resnica.

Če otrok živi v ozračju poštenosti, se bo naučil, kaj je resnica.

Če otrok živi v varnosti, se bo naučil verovati vase in v ljudi okoli sebe.

Pismo staršem in vsem, ki skrbite za otroke

Dragi starši!

Občudujem vašo skrb in zavzetost, ko ves avgust hitite od trgovine do trgovine in iščete, kar je potrebno priskrbeti otroku za novo šolsko leto. Vsako leto je seznam potrebščin daljši. V skrbi, da bi otroci lahko napredovali na različnih področjih šolskih in obšolskih dejavnostih ter da bi se čim bolj vsestransko pripravili na življenje, jim poleg osnovne izobrazbe omogočate še glasbeno, športno, kulturno … usposabljanje. Mnogi starši se odločate, da bo vaš otrok obiskoval tudi župnijsko katehezo in se tako usposobil za versko življenje. Iz izkušnje najbrž veste, da versko življenje ni enostavna dejavnost, saj obsega življenje z vidika najpreprostejših izbir do zahtevnih in odločilnih dejanj, pri katerih ni moč delati popravnega izpita.

Kažejo se lastnosti permisivne vzgoje

Otrok kriči

Za petletnega vnuka, ki se na mnogo stvari odziva s kričanjem je psihoterapevt Bogdan Žorž v odgovoru povzel: "Otroka ne bomo spremenili. Nekaj v svojem odnosu do otroka moramo spremeniti starši. Otrok se je navadil na način, s katerim očitno razmeroma učinkovito uveljavlja svojo voljo. Ne bomo mu mogli tega preprečiti. Obstaja le en način, da ga ob njegovih izbruhih ignoriramo, se na njegovo neprimerno vedenje ne odzovemo. Ko začne besneti, divjati, karkoli že, se takrat obnašajmo, kot da ga ne vidimo in ne slišimo. Nikar ga ne poskušajmo umirjati. Če naredimo tako, mu le sporočamo, da obstaja možnost uveljavitve njegove volje. Otrok bo vstrajal in se ne bo odvadil kričanja. Otrok mora izgubiti občinstvo in spoznati, da nima smisla nadaljevati s kričanjem. V času njegovega besnjenja moramo dajati vtis, da se zelo resno z ostalimi pogovarjamo o drugih rečeh. Ko se umiri, se čez čas obrnemo in se mu posvetimo ter ga prijazno spodbudimo, naj v miru pove, kaj ga moti?"